Slovenski luksuz si privoščijo tujci

»Bogati so ostali bogati,« pravi tudi Boštjan Šeruga, predstavnik podjetja Mediterranis, katerega luksuzna megajahta Alena 56, skoraj 18 metrov čistega razkošja na vodi, čaka na petične ljubitelje morskih obzorij. Ti si za dan na jahti lahko privoščijo odriniti okoli dva tisočaka in pol.

Še vreme bi kupili – če bi lahko

Štiri kabine in trije toaletni prostori. Televizijski sprejemniki, avdiosistem in dostop do spleta. Ob tem pa še brezskrbno poležavanje na soncu ali v prijetni senci, medtem ko se okoli razgrinja neskončna valovita modrina. To in še več ponuja mondena jahta, ki v ultimativnem udobju pod vodstvom skiperja obljublja odkrivanje skrivnosti Jadrana in ki kljub skrbnemu varčevanju večine nikakor ne sameva. Premožni gostje si jo namreč lahko privoščijo, kriza se jih ni niti dotaknila, pravi Šeruga, čeprav jih je lani vendar nekaj močno udarilo. Okoli 70-odstotna odpoved najema v visoki sezoni zaradi nestanovitega, muhastega vremena, na kar zajetnost bančnega računa nima nobenega vpliva. »Naši gostje si lahko privoščijo v enem dnevu zapraviti nekaj tisočakov, za kar pa zahtevajo brezhibnost. Tudi idealno vreme. Pri nas so nekaj dni, ki jih želijo izkoristiti do skrajnosti. En dan morda s helikopterjem poleteti na Brione, se odpraviti na izlet v Benetke ter, seveda v sončnem poletju, z našo jahto zapluti po Jadranu.«

Slovenci morda veljamo za narod, ki rad potuje. Ne nazadnje se nas je tudi lani četrtina odpravila na vsaj eno potovanje, a glavni razlog, da so nekateri željam navkljub ostali doma, je bilo prav pomanjkanje finančnih sredstev. Česar se močno zavedajo tudi ponudniki luksuznih turističnih storitev pri nas, ki pač stavijo na goste iz tujine. »Slovencev imamo malo, glavnina si tega ne more privoščiti,« priznavajo pri Mediterranisu, ki za visoko poletno sezono sklene dogovor z našimi prestižnimi hoteli, denimo s portoroškim Kempinski Palace, da jim pošiljajo svoje petičneže. Če si namreč lahko privoščijo bivanje v našem edinem deluxe hotelu, kjer je treba za najrazkošnejši predsedniški apartma, ki se razteza na 230 kvadratnih metrih, odšteti okoli sedem tisočakov, potem verjetno ne bodo pogrešili niti 2330 evrov ali še petstotaka več julija in avgusta, kolikor zahtevajo za enodnevni najem jahte.

Odšteti več kot dva tisočaka na dan, v kar pa niso zajeti stroški skiperja, hrane in pijače ter goriva, na večdnevnem križarjenju pa tudi privezov, je za večino nepredstavljivo. A v tekočem mesecu bo na luksuzno jahto stopilo tudi nekaj Slovencev, zaradi super (?) akcijske ponudbe za april – letos prvič –, ko se sezona jaht še ni začela. Toda tudi 1165 evrov ni mačji kašelj, še zlasti če se opremo na številke. Na dejstvo, da je lani povprečna neto plača pri nas znašala dobrih 640 evrov in da povprečen Slovenec na dopustu zapravi petdesetaka na dan.

Butični turizem

Izsledki mednarodnih raziskav kažejo, da je luksuzni turizem v porastu, združen z butičnim pa je tudi pot, ki smo jo izbrali pri nas. Na masovni turizem že zaradi majhnosti ne moremo staviti, naše naravne lepote pa so vsekakor dobrina, iz katerih lahko izhajamo. In smo jih s pridom uporabljali že v preteklosti, o čemer priča tudi zgodba tedaj še avstro-ogrskih Portoroža in Bleda, ki sta privabljala evropske petičneže. »Ponudnik in celoten spekter sta luksuzna, kot je luksuzna destinacija, kjer delujeta. In prav na tem področju imamo zaradi izjemnih naravnih danosti konkurenčne prednosti,« pravijo pri javni agenciji Spirit, ob čemer pa je nujno pridati še edinstvenost izkušnje, vrhunski osebni pristop in anonimnost, da zadovoljimo tiste, za katere denar ni ovira. Skupek tega je nadstandardno doživetje, ki si ga želijo in zahtevajo najpremožnejši. »Ti gostje si želijo ekskluzivnih storitev, finančno nedostopnih širšim množicam. Namenjene so bogatejšemu sloju, ki mu visoka cena pomeni kakovost in vrhunskost,« pravijo o tujih petičnežih, ki več kot povprečen turist zapravijo za dodatne storitve, kot so velnes, izleti in gastronomska doživetja. Ti, vsaj k nam, prihajajo v prvi vrsti iz vzhodnoevropskih in zalivskih držav. Našim luksuznim ponudnikom pa se lahko blešči tudi lepa prihodnost, saj bo – tako kažejo raziskave – število premožnejših krizi navkljub raslo, največ v Aziji. Prav turisti iz Koreje in drugih azijskih držav pa so tisti, ki k nam derejo v čedalje večjem številu. Četudi so še vedno v ospredju italijanski, avstrijski, nemški, ruski in nizozemski.