Zaradi obilnega sneženja in predvsem žleda je minuli konec tedna prinesel težave večjemu delu Slovenije. Na Agenciji RS za okolje so razglasili rdeči alarm (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/warning/), ki pomeni, da so vremenske razmere lahko zelo nevarne. Možni so zelo burni meteorološki pojavi. Na širšem območju je možen nastanek večje gmotne škode in nesreč, ogrožena so lahko človeška življenja. Alarm najvišje stopnje pomeni, da naj se čim pogosteje seznanjamo s podrobnostmi v zvezi z napovedanimi vremenskimi razmerami in tveganji. Brezpogojno je treba upoštevati uradne ukaze in priporočila, pripravljeni moramo biti na izredne ukrepe.
Evropski Meteoalarm
Naše podnebje se spreminja, izredna vremenska dogajanja bodo verjetno vse pogostejša in bodo vse bolj ogrožala človeška življenja, nastajala pa bo tudi večja gmotna škoda. Na spletni strani http://www.meteoalarm.eu najdete pomanjšan predogled stanja po Evropi in povezavo do portala Meteoalarm z opozorili evropskih državnih meteoroloških služb, podanimi poenoteno. Barvna določitev je kar se da skladna in dosledna ter sega čez državne meje na območju Meteoalarma.
Splošno razumljiv sistem, ki z uporabo znakov in z barvnim opozorilom obarvanih kart prikazuje najnovejša opozorila v zvezi z napovedanimi vremenskimi ujmami za naslednjih 48 ur skoraj po vsej Evropi. Kjer koli ste, vam nedvoumni, zgoščeni podatki pomagajo pri načrtovanju potovanja ali katere koli dejavnosti, na katero lahko vpliva vremenska ujma.
Vsaka država je na karti obarvana z barvnim opozorilom, ki ustreza eni od štirih stopenj opozoril: rdeča označuje izjemno visoko ogroženost zaradi nevarnih vremenskih razmer, oranžna, rumena in zelena sporočajo, da vremenske ujme niso napovedane.
6. februar 1991 Na nekaterih meteoroloških postajah v višjih legah je bila izmerjena najnižja februarska temperatura v obdobju meritev. Na Uršlji gori (1696 m) se je ohladilo do –23,5 °C, na Rogli (1335 m) so izmerili –22,2 °C, na Voglu (1535 m) –20,8 °C, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) –18,7 °C, v vasi Krn v Posočju (910 m) –17 °C in v Topolu pri Medvodah (660 m) –16,5 °C. |
V 27 jezikih
Za obiskovalce spletnih strani, ki težje razločujejo barve, so na voljo tudi karte s sivimi odtenki. Stopnje opozoril se objavljajo v skladu z enovitim sistemom z jasno povezavo med vremenskim pojavom in morebitno gmotno škodo ter predlaganim ravnanjem, da bi se ji izognili. Mejne vrednosti za te stopnje se od regije do regije razlikujejo, ker na primer močno sneženje v Alpah povzroči manj motenj in gmotne škode kakor v Lizboni.
Meteoalarm je tudi portal za državne sisteme opozarjanja: za regionalne informacije kliknite na logo posameznih državnih služb in obiščite njihove spletne strani. Storitev se osredotoča na Evropo, namenjena pa je vsakomur na svetu in je na voljo v 27 jezikih. Uporabljajo jo ne samo poslovneži in počitnikarji na potovanjih, temveč tudi uradne organizacije, na primer pomorske in gorske reševalne službe. Lahko se uporablja za učinkovitejše načrtovanje, podjetja se lahko pripravijo, kako bi vremenska ujma lahko prizadela njihovo dejavnost, službe za ukrepanje ob nesrečah pa imajo pri roki sveže podatke. Voditelji vremenske napovedi na TV v Evropi barvno karto lahko uporabijo za nazoren prikaz izrednih vremenskih dogajanj.
Rumena
Vremenske razmere so lahko neugodne. Napovedani možni pojavi niso neobičajni, vendar bodite pozorni, če načrtujete dejavnosti, ki so odvisne od vremenskih razmer. Priporočamo, da se sproti seznanjate z njimi in ne tvegate, kadar ni treba.
Oranžna
Vremenske razmere so lahko nevarne. Napovedani možni meteorološki pojavi so neobičajni oziroma se pojavljajo manj pogosto. Gmotna škoda in žrtve so možne. Bodite zelo pozorni in se redno seznanjajte s podrobnostmi v zvezi z napovedanimi vremenskimi razmerami. Zavedajte se tveganj, ki se jim morda ne boste mogli izogniti. Upoštevajte uradno izdana priporočila.
Rdeča
Vremenske razmere so lahko zelo nevarne. Možni so zelo burni meteorološki pojavi. Na širšem območju so možni nastanek večje gmotne škode in nesreče, ogrožena so lahko človeška življenja. Čim pogosteje se seznanjajte s podrobnostmi v zvezi z napovedanimi vremenskimi razmerami in tveganji.
Brezpogojno upoštevajte uradne ukaze.
Škoda žledoloma Med vsemi pokrajinami žled najpogosteje in najmočneje prizadeva Brkine, Trnovski gozd ter Idrijsko in Cerkljansko hribovje. Med letoma 1966 in 1984 so bile v slovenskih gozdovih evidentirane poškodbe gozdnega drevja zaradi žleda vsako leto razen v letih 1969, 1970, 1974 in 1979. Največ lesa je bilo poškodovanega leta 1980 v Brkinih, in sicer 673.744 kubičnih metrov. Na drugih območjih izstopajo še leta 1975 (387.860 kubičnih metrov), 1973 (106.000 kubičnih metrov) in 1968 (40.080 kubičnih metrov). Najhuje so bili prizadeti gozdovi kranjskega in ljubljanskega gozdnogospodarskega območja. Zelo velik obseg sečnje zaradi žleda je bil evidentiran v letu 1997. Škoda zaradi obsežnega žledoloma je nastala v zadnjih dneh decembra 1996, nadaljeval pa se je še v januar 1997. Zaradi tega pojava je bil prizadet večji del Slovenije na nadmorski višini 400 do 900 m oziroma 7,5 odstotka slovenskih gozdov. Najhuje je prizadelo gozdove v kranjskem gozdnem gospodarstvu. |
Poki žledoloma
Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se v hladni polovici leta dež pri prehodu skozi spodnje, zaradi toplotnega obrata hladnejše plasti zraka ohladi pod ledišče, a ne zamrzne. Šele ko se podhlajena kapljica dotakne zamrzlih tal, drevja ali drugih predmetov, primrzne na podlago in postopoma lahko nastane težak ledeni oklep. Najpogosteje se pojavlja na nadmorski višini med 500 in 1000 metri, še največkrat tam, kjer se prepletajo vplivi sredozemskega in celinskega podnebja. Govorimo o tako imenovanem žlednem pasu, ki se v širini 30 do 50 kilometrov razteza v jugozahodni in zahodni Sloveniji, med Beneško Slovenijo in Gorskim kotarjem.
Padajo listavci
Poškodbe zaradi žleda so pogostejše pri listavcih, saj imajo veliko površino vej, na katere se oprijema led. Med iglavci je po žledu zaradi krhkih vej najpogosteje poškodovan rdeči bor. Pri zmernem žledenju so poškodbe omejene predvsem na lomljenje posameznih vej, kadar pa je intenzivno, nastajajo velikopovršinske poškodbe drevja.
| Kolikor škrjanček prej žgoli, toliko po svečnici molči. Če so o svečnici ptiči rejeni, sušca ti bodo gotovo zmedljeni. Če na svečnico burje ni, že malega travna kaj nori. |
Vremenska napoved:
V sredo in četrtek bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodnih krajih bodo občasno padavine, po nižinah bo večinoma deževalo. Postopno bo nekoliko topleje.
Napoved od 6. do 11. februarja 2014
Nad Atlantskim oceanom in zahodno Evropo bo obsežno ciklonsko območje, ki se bo občasno razširilo tudi nad Alpe in srednjo Evropo. Od zahoda bo naše kraje prešlo več vremenskih motenj. Na območju Alp in severnega Jadranskega morja bodo prevladovali jugozahodni višinski vetrovi. Prevladovalo bo oblačno vreme, predvsem v zahodnih krajih bo občasno deževalo, snežilo bo le v gorah. Nekoliko topleje bo.
