Pri športnikih čezlužnih poklicnih lig je vedno hamletovska dramatika, ali bodo na velikih tekmovanjih zaigrali za svoje matične državne reprezentance. NBA-ameriški zvezdniki so pravi razvajeni naduteži, ki bodo poleti seveda žurirali v Las Vegasu, Tonyju Parkerju osebnostno ne sežejo do kolen. Asu ameriškega in nizozemskega rodu, ki je bil rojen v Belgiji, odraščal pa v Franciji, ni težko celotnega telesa in srca dati za galske peteline.
Le ko že diha na škrge, je denimo izpustil lansko svetovno prvenstvo. Košarkarska zveza Slovenije in reprezentančni selektor Jure Zdovc pa bi od jeze verjetno najraje zaloputnila z vrati. Po krvavem boju in uspehu pri vrnitvi Bena Udriha v izbrano vrsto pa se zdaj iz Miamija vidi veliki vprašaj nad nastopom Gorana Dragića na letošnjem eurobasketu. Z denarjem prežeti in pokvarjeni svet ameriškega športa ter poudarjene krščanske vrednote v ospredje postavljajo materialno gotovost in družino. Povečala se bo družina Dragić, a tudi NHL-hokejist Anže Kopitar je postal oče in po tej logiki bi, po neuvrstitvi kraljev iz Los Angelesa v končnico, poletje zagotovo preživel z družino in se za rise ne bi trudil na bližnjem SP na Češkem. A tu je le ena karta, ki jo je Hokejska zveza Slovenije lahko izvlekla iz rokava in postavila na igralno mizo. Hokejski selektor je Anžetov oče Matjaž, glave družine pa se ne sme zavrniti. Če bi bil slovenski selektor, v šali napisano, Šved Abraham Abrahamsson, KopiStar zanesljivo v Ostravi ne bi drsal in s palico nabijal ploščka.
Vse je, ko logično in analitično-kritično pomislimo, povsem razumljivo, a tudi ko se spomnimo še nekaterih drugih primerov, že smešno. V najboljšem duhu humorističnega Montyja Pythona bo tako naslednjič nogometaš za slovensko reprezentanco nastop odpovedal, ker na igrišču ne želi pohoditi deževnika, košarkar zaradi tega, ker je pozabil zaliti vrt, veslač, ker na jezeru ne želi s čolnom pomendrati račk, smučar zaradi tega, ker protestira proti globalni otoplitvi, jadralec pa zaradi razloga, ker nasprotuje lovu na kite.
