LJUBLJANA – Slovenski bančni sistem ostaja med najbolj obremenjenimi v regiji, ob njegovih težavah pa se pojavljajo primerjave s španskim bančnim sistemom. Vendar slovenski glede na obseg gospodarstva potrebuje znatno manj sredstev kot španski, v poročilu za Slovenijo ugotavljajo analitiki Raiffeisen Bank International (RBI).
Kriva slaba posojila
Največje slovenske banke so v težavah zaradi velikega obsega slabih posojil. Kljub prizadevanjem lastnikov (v primeru NLB in NKBM, ki sta bili pod drobnogledom evropskega bančnega regulatorja, je to država), da z dodatnim kapitalom izboljšajo kapitalsko ustreznost, ostaja slovenski bančni sistem med najbolj obremenjenimi v regiji srednje in vzhodne Evrope, navajajo analitiki.
Primerjave slovenskega in španskega bančnega sistema so oživele, potem ko je Španija prosila za pomoč EU za sanacijo bančnega sistema in so se pojavila ugibanja, ali je naslednja na vrsti Slovenija. Slovenska vlada je ob tem svojim bankam priskrbela pomoč in zagotovila, da za pomoč območja evra ne bo zaprosila.
Potrebna je majhna pomoč
Če se stanje ne bo izboljšalo, bi lahko slovenska vlada vseeno zaprosila za pomoč, menijo analitiki. Vendar ne pričakujejo, da se bo to zgodilo kmalu, saj je po njihovem mnenju smiselno, da Slovenija počaka na razplet španske zgodbe in se na podlagi vseh podatkov odloči, kako bo postopala.
Če bi Slovenija zaprosila za pomoč bančnemu sektorju, bi šlo pri tem za obseg 1,5 do 2 milijard evrov sredstev. To bi bilo gledano skozi evropske oči razmeroma malo, še navajajo analitiki RBI, ki je navzoča tudi v Sloveniji.
