Slovenskemu medu so zavrnili evropsko zaščito

GROSUPLJE – Čebelarska zveza Slovenije, je poudaril predsednik Boštjan Noč, se že vrsto let trudi, da bi pri komisiji Evropske unije, ki podeljuje zaščite, uveljavila geografsko označbo slovenski med. Žal je ministrstvo za kmetijstvo in okolje, vodi ga Franc Bogovič, pred dnevi prejelo negativno mnenje komisije za podeljevanje zaščit. Državni sekretar Branko Ravnik je pojasnil, da bo ministrstvo vlogo dopolnilo in postopek za priznanje nadaljevalo. Na srečanju, ki ga je sklicala Čebelarska zveza Slovenije, je Ravnik čebelarje ošvrknil, da nekaj dodatne zmede prinašajo še zahteve, da bi evropsko zaščito geografske označbe prejela kočevski in kraški med.

Najboljše je domače

Zaščiteno označbo porekla opredeljujemo kot »obliko zaščite, kjer so kakovost, lastnosti in ugled pridelka oziroma živila izključno ali bistveno posledica geografskega okolja in njegovih naravnih in človeških dejavnikov«. Vsi postopki pridelave in predelave za trg potekajo znotraj omejenega zemljepisnega območja, kjer morajo biti krajevnost, pristnost in kakovost nenehno preverjene, nadzorovane in označene značilnosti pridelkov in živil. Evropska zaščitena geografska označba zagotavlja, da imata »kmetijski pridelek oziroma živilo posebno kakovost, ugled in druge značilnosti, ki so rezultat pogojev in dejavnikov določenega geografskega okolja«.

Slovenski čebelarji se ne morejo pohvaliti z velikimi količinami medu, saj nam naravne danosti tega ne dopuščajo. Letošnja letina je bila predvsem zaradi vremenskih težav še posebno skromna. Lani so pridelali 2400 ton medu, letos niti tisoč. S količino se nikakor ne morejo postaviti ob bok državam, kot sta Argentina in Kitajska, ki polnita naše trgovske police z nizkocenovnim medom, ki je, poudarjajo naši čebelarji, vprašljive kakovosti. To najbolje loči, kdor ga užije, kar sam. Čebelarska zveza jo preverja v laboratoriju na Brdu pri Lukovici: »S fizikalno-kemijskimi analizami lahko določamo tudi konkretno vrednost kriterijev kakovosti, ki jih mora naš med izpolnjevati, če ga želimo prodajati oziroma podariti. Ti kakovostni kriteriji so zapisani v Pravilniku o medu, ki povzema evropsko direktivo, kar pomeni, da so enaki in veljajo za vse države v Evropski uniji.«

V Sloveniji čebelarimo skladno s Smernicami dobrih higienskih navad po mednarodni metodi zagotavljanja varne prehrane HACCP, kar pomeni analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. Prav tako zagotavljamo sledljivost. Na nalepki je poleg točnega izvora medu označen poln naslov čebelarja, ki ga je pridelal. To je velika razlika od označb nekaterih medov, ki so opredeljeni kot »mešanica medov držav, ki so ali niso članice EU«.

Ajdovega premalo

S srečanjem v Pekarni Grosuplje – zaokroženem s pokušino ajdovih pekovskih izdelkov in jedi iz ajde, pripravljenih pod budnim očesom kuharskega mojstra Andreja Kuharja – je želela čebelarska zveza še posebej spodbuditi k sejanju medovite ajde in uživanju ajdovih dobrot.

»Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori,« poje ljudska pesem, a se je direktor kmetijsko-gozdarske zbornice Igor Hrovatič zagrenjeno odzval: »Večino ajdove moke za peko kruha uvažamo, kmetje pa se zaradi neorganiziranega odkupa ne odločajo, da bi jo sejali!« S posebnim poudarkom se je odzval vsestransko podkovani čebelar Franc Šivic, ko je navedel drugo ljudsko pesem, nanašajočo se na žetev ajde: »Tri dni jo je žela, tri snopke ima.« Ajda, ki jo sicer štejemo med žita, čeprav je botanično, smo slišali strokovnjaka, še najbližja rabarbari, pač ne pridela takšnih ton kot koruza. Pa vendar imamo slovenskega – zagotovo vsaj gorenjskega – kralja ajde, Janeza Zormana iz Voklega, ki je z njo posejal več deset hektarjev. Tja vozi čebele na jesensko pašo tudi predsednik Noč.

Nekoč je bilo vino prvi izvozni pridelek Kranjske, takoj za njim pa med – polovica je bila ajdovega. Zdaj ajdovega v trgovini sploh ni mogoče dobiti, ker ga čebelarji razprodajo že na domačem dvorišču. Ajdov med, je pojasnil profesor dr. Ivan Kreft z biotehniške fakultete, ima obilo mineralnih snovi ter antioksidantov. Ker veže nase holesterol, je ajda odlična v prehrani, značilnost ajdovega kruha pa je, da več dni ohranja svežino. Gojenje ajde, ki so jo v naših krajih začeli sejati pred dvesto leti, postaja pomembno v ekološkem kmetijstvu, saj ne potrebuje zaščitnih sredstev, še več, iz korenin izloča sestavine, ki zavirajo rast plevelov.