KAKO SMO PLAČANI?

Slovenske plače: javni sektor nad, zasebni pod povprečjem

Objavljeno 28. oktober 2013 12.43 | Posodobljeno 28. oktober 2013 12.43 | Piše: K. K.

V letu 2012 je prejelo nižjo bruto plačo od povprečne 65,6 odstotka zaposlenih, nižjo neto plačo od povprečne pa 63,3 odstotka zaposlenih oseb.

Kdo bo srečnež italijanskega superlota?

LJUBLJANA – Statistični urad je danes objavil podatke o slovenskih plačah. Po začasnih podatkih, pridobljenih iz obstoječih administrativnih virov, je povprečna letna bruto plača v Sloveniji v letu 2012, preračunana na mesec, znašala 1600 evrov. Bruto plača skoraj dveh tretjin zaposlenih oseb (65,6 odstotka) je bila nižja od tega zneska, bruto plača polovice zaposlenih oseb pa je bila nižja od 1310 evrov. Povprečna letna neto plača, preračunana na mesec, je v letu 2012 znašala 1038 evrov. Nižjo neto plačo od tega zneska je imelo 63,3 odstotka zaposlenih, neto plača polovice zaposlenih pa je bila nižja od 896 evrov.

Zaposleni v javnem sektorju vodijo

Ker je v letu 2012 več kot pol zaposlenih v javnem sektorju in skoraj 59 odstotkov zaposlenih v sektorju država imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo, so bili zneski plač 45 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju in 47 odstotkov zaposlenih v sektorju država razporejeni v zgornjih šest kvantilnih razredov porazdelitve. To pomeni, da so bile bruto plače teh zaposlenih enake ali višje od 1712 evrov. V zasebnem sektorju je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo le okoli 21 odstotkov zaposlenih, zato se je v prvih osem kvantilnih razredov razporedilo malo več kot pol zaposlenih oseb. To pomeni, da so bile bruto plače skoraj polovice oseb (49,5 odstotka), zaposlenih v zasebnem sektorju, enake ali višje od 1159 evrov.

Delež zaposlenih z najvišjimi bruto plačami (3353 evrov ali več) je v javnem sektorju znašal 6,1 odstotka (5,7 odstotka v sektorju država, 6,9 odstotka v javnih družbah), v zasebnem pa 4,4 odstotka. Če pogledamo absolutna števila, je bilo med zaposlenimi osebami, ki so se uvrstili v najvišji kvantilni razred, 55,9 odstotka zaposlenih oseb iz zasebnega sektorja (več kot 15.000) ali 27 odstotkov več kot zaposlenih oseb iz javnega sektorja (okoli 11.900).

Največ jih dela v predelovalnih dejavnostih

Zaposlene osebe, ki so se v letu 2012 uvrstile v prvi decilni razred, so prejemale bruto plače, ki so bile enake ali nižje od 799 evrov. Večina zaposlenih s takimi bruto plačami je delala v treh dejavnostih: največ, skoraj četrtina (24,8 odstotka), jih je delalo v predelovalnih dejavnostih (te tudi sicer zaposlujejo največ ljudi), 17,1 odstotka v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, 12,3 odstotka pa v dejavnosti gradbeništvo.

Največ od 10 odstotkov zaposlenih oseb z najvišjimi bruto plačami v letu 2012 (z enako ali višjo od 2615 evrov) je delalo v predelovalnih dejavnostih, 17,7 odstotka; 11,2 odstotka jih je delalo v zdravstvu in socialnem varstvu, 11,1 odstotka v dejavnosti javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti, 10,9 odstotka pa v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil.

V rudarstvu jih je največ prejelo najvišje plače

V rudarstvu, ki je sicer zaposlovalo manj kot pol odstotka vseh delovno aktivnih oseb, je bilo več kot četrtina (25,2 odstotka) zaposlenih razvrščenih v najvišji decilni razred. To pomeni, da je bila njihova bruto plača najmanj 2615 evrov; nadaljnjih 27,3 odstotka je bilo razvrščenih v drugi najvišji (deveti) decilni razred; vanj so bili razvrščeni zaposleni s plačami v razponu od 2057 do 2614 evrov. V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je bilo v najvišji decilni razred razvrščenih 24,4 odstotka zaposlenih, v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, ki je sicer zaposlovala en odstotek vseh delovno aktivnih oseb, pa je bilo takšnih 24 odstotkov.

V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih je bilo 27,5 odstotka zaposlenih razvrščenih v prvi decilni razred. To pomeni, da so bile njihove bruto plače enake ali nižje od 799 evrov. V gostinstvu je bilo v prvi decilni razred razvrščenih 24,9 odstotka zaposlenih, v drugih dejavnostih 24,4 odstotka, v gradbeništvu pa 23,8 odstotka. 

Deli s prijatelji