»Smo pomembni svetovni čebelarji, imamo najbolj ugledne čebelarske učitelje. Celo princ Charles je med obiskom v Sloveniji, ko je dobil v dar faksimile knjige Antona Janše, takoj vzkliknil: 'O, Janša'. Janša je bil tudi učitelj čebelarstva v čebelarski šoli na dunajskem dvoru in v preteklosti smo bili pomembni oblikovalec svetovne čebelarske kulture,« je v Piranu na predstavitvi nove priložnostne znamke Pošte Slovenije, ki ima vonj po medu, povedal priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj.
Da, niti znamke niso več to, kar so nekoč bile, in čeprav je kar težko verjeti, ta znamka res diši po medu. Predsednik Filatelistične zveze Slovenije Peter Suhadolc je z nemalo ponosa poudaril, da je Pošta Slovenije z njo glede inovativnosti v sodobnem svetu znamk spet v svetovnem vrhu. Spomnil je, da to ni naša prva tako posrečena znamka, leta 2003 je Pošta Slovenije namreč že izdala eno v obliki srca, ki je dišala po vrtnici, pred dvema letoma pa še štiri znamke morskih rib, na katere je bila nanesena piranska sol. Slednje je tako kot to, ki diši po medu, oblikoval mojster oblikovanja znamk Matjaž Učakar.
Inovativna znamka je gotovo v čast pošti, predvsem pa Čebelarski zvezi Slovenije, ki je dala pobudo zanjo. Po posebni tehnologiji so jo v 70.000 izvodih natisnili v Pragi. Gre za kemijski postopek, s katerim se vnese vonj po medu v poseben nanos, ki se ga nato stabilizira na znamki. »Če znamko povohaš, sprva morda ne zaznaš dosti vonja po medu, ko pa jo malo podrgneš, ga zagotovo,« je povedal Suhadolc. Njena nominalna vrednost je 77 centov, kar na primer pomeni, da se bo znašla na priporočenih pismih v notranjem prometu s težo do 20 gramov.
Zanimiv je tudi motiv, ki ga podkrepi še napis Tradicionalni slovenski zajtrk, na njem so namreč upodobljeni jabolko, kozarec mleka in kos kruha z maslom ter medom. Tako poudarja ta naš jutranji stari in seveda zdravi obrok. Vklaplja pa se tudi v vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga na dan slovenske hrane (vsako leto je to tretji petek v novembru) od leta 2006 izvajamo v osnovnih šolah, vrtcih, vse bolj pa tudi doma. Projekt spodbuja zavedanje o pomenu in prednostih lokalne samooskrbe, domače pridelave in predelave hrane, čebelarstva, zajtrka in zdravega načina prehranjevanja. Kot je na predstavitvi znamke povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, se je samo lani po 429 šolah tega zajtrka udeležilo 154.000 otrok. »Na ta dan povprečno v vrtcih in šolah za zajtrk pojejo oziroma popijejo 18.000 kg kruha, 2600 kg masla, 52.000 l mleka, 3100 kg medu in 34.000 kg jabolk,« je dejal in poudaril pomembno promocijo slovenske hrane na znamki.
Kot kaže, projekt Tradicionalnega slovenskega zajtrka že rojeva sadove. Tea Kordiš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pravi, da čezmerna hranjenost naših otrok vendarle pada in da vedno več otrok zajtrkuje. Kljub temu je opozorila: »Žal še vedno opažamo, da če otrok izpusti kateri obrok, je to najpogosteje zajtrk, in da starejši ko je mladostnik, bolj opušča ta obrok.«
Piran je na Tartinijevem trgu znamko z vonjem po medu v svet pospremil z živahnim dogajanjem v znamenju meda in tradicionalnega slovenskega zajtrka. Potekale so ustvarjalne delavnice, na katerih so otroci izdelovali medene kruhke, lectova srca, glinene in papirnate čebelice ter podobno. Obiskovalci so lahko na številnih stojnicah s pestro ponudbo čebeljih pridelkov poskušali različen med ter izvedeli vse o čebelarstvu. Tam so bili propolis, različne mešanice za krepitev imunskega sistema, medenjaki, medeni kruhki, izdelki iz voska in ne nazadnje vrsta medenih pijač.
Okoli slednjih je poklicni čebelar Tomaž Šauperl iz Peker pri Mariboru ob svoji stojnici s ponudbo vsega medenega spomnil, da je medica pijača starih Slovanov, ki naj bi jo pili, še preden je svet poznal vino. »Ko je bilo v medu preveč vode, je ta zavrel oziroma fermentiral in nastala je pijača, za katero so ugotovili, da jim je ob njej lepo,« je povedal ter marsikoga poučil o vrsti pijač iz medu. »Če med zmešamo z vodo, dodamo melisin list in par kapljic limone, dobimo osvežilni brezalkoholni napitek. Če ga zmešamo z vodo in dodamo kvasovke, dobimo medeno vino ali medico. Če to medico destiliramo, dobimo medeno žganje, in če v to ali katero drugo sadno žganje zmešamo med, dobimo medeni liker. Tu je še medeno pivo, ki se dela tako kot vsa piva, s tem da se en del sladu zamenja z medom. Če pa medico nalijemo v šampanjske steklenice in jo obdelamo po francoskem postopku z vrenjem v steklenicah, ki jih dve leti obračamo, dobim penečo se medico,« je poučeval radovedne. Ja, peneča se medica je novost 21. stoletja in po nekaterih virih so prvo izdelali prav slovenski čebelarji.