Nekateri poskušajo na podlagi zadnjih rahlo ugodnejših gospodarskih napovedi ustvariti vtis, da je krize konec in da gospodarstvo uspešno okreva. Pa je res tako? Bolj natančen pregled podatkov kaže precej bolj skrb vzbujajočo sliko. Napovedana letošnja samo 0,5-odstotna gospodarska rast je bistveno nižja kot v primerljivih gospodarstvih, ki nas dohitevajo in prehitevajo. Do konca mandata te vlade nas bo tako po gospodarski razvitosti prehitela Češka. Slovensko gospodarstvo trenutno poganjajo ugodne razmere na naših ključnih izvoznih trgih. Medletna rast izvoza naj bi tako presegla štiri odstotke. Težava pa je še vedno domače povpraševanje, ki se bo tudi letos krčilo. Višji davki po definiciji vplivajo na zmanjšanje razpoložljivih dohodkov potrošnikov in na zmanjšanje njihovih nakupov.
Če doma vsi malo manj kupujejo na eni strani, pa seveda na drugi vsi, ki poslujejo na domačem trgu, malo manj proizvedejo in prodajo. Potrošniki so namreč zelo previdni predvsem zaradi slabih razmer na trgu dela, saj se brezposelnost ne zmanjšuje, ampak se bo rast števila brezposelnih v Sloveniji tudi letos nadaljevala. Zato je skrajni čas, da vlada pripravi ukrepe za spodbuditev podjetniškega sektorja in da prenehajo živeti v iluziji, da bo s sanacijo bančnega sistema avtomatično okrevalo tudi gospodarstvo. Slovenska podjetja so še vedno med najbolj zadolženimi v EU. Zanimivo in zgovorno za slovensko realnost je, da je prav NLB nekakšna valilnica kadrov za trenutno vlado. Finančni in gospodarski minister sta na svoj položaj prišla iz NLB in tudi novi šef vladne agencije za spodbujanje podjetništva prihaja iz NLB.
Iz tega bi lahko sklepali, da kadroviki slovenske vlade ocenjujejo, da je državna NLB pravi cvet dobrih poslovnih praks. Močan pečat, ki ga kadri NLB dajejo novi vladi, seveda vpliva tudi na njene ukrepe. Vtis je, da pri vseh ukrepih najprej pomislijo na to, kako bodo vplivali na položaj bank. Zato smo se tudi znašli v razmerah, ko imamo na račun davkoplačevalcev sanirane banke, medtem ko je podjetniški sektor še vedno v finančnem krču. Obseg slabih posojil v bilancah bank po metodologiji vladnega urada še vedno znaša več kot osem milijard evrov. Za opaznejše okrevanje gospodarstva pač ne bo dovolj, da smo sanirali banke. Slovenija zaradi pomanjkanja ustreznih ukrepov za spodbujanje rasti gospodarstva še vedno pomeni v evropski gospodarski kompoziciji tisti zadnji vagonček, ki ga drugi vlečejo za sabo.
