LJUBLJANA – Ljubljansko okrajno sodišču je za sredino oktobra razpisalo predobravnavni narok zoper novinarko Dela Anuško Delić, ki ji tožilstvo očita kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov, piše današnje Delo. To naj bi bila storila konec leta 2011, ko je v več člankih pisala o povezavi neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS.
Sporno pri njenem poročanju naj bi bilo, da je po trditvah Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) objavila tudi njihove podatke.
»Poskus vdora v mojo komunikacijsko zasebnost le češnjica na torti«
Delićeva, ki je bila marca lani v zvezi s tem primerom že zaslišana, pravi, da jo je to, da ji bodo sodili, presenetilo manj, kot jo je šokiralo dejstvo, da je tožilstvo – kot je izvedela iz obtožnega predloga – sodišču predlagalo pridobitev prometnih podatkov o njeni telefonski številki. »Glede na to, da me tožilstvo preganja zaradi razkritja skrb vzbujajočega družbenopolitičnega pojava, je poskus vdora v mojo komunikacijsko zasebnost resda le češnjica na torti hudega posega državnega aparata v svobodo novinarskega dela, a zato ni nič manj pomemben. Obtožni predlog potrjuje moje ugotovitve o delovanju in političnem angažiranju Blood & Honour,« je povedala novinarka.
Ob tem je Delićeva, ki ji v primeru obsodbe grozi do tri leta zapora, dodala, da je svoje delo opravila v skladu s profesionalnimi standardi, za kar bo plačala ceno, davkoplačevalci pa pregon novinarke.
Sova o ekstremistih obveščala vrh oblasti?
Po mnenju Sove sporni članki so bili objavljeni v času pred parlamentarnimi volitvami 2011, na katerih je zmagala stranka PS, ki ji nato ni uspelo oblikovati vlade. Vodenje vlade je zato prevzel SDS, takoj zatem pa že na ustanovni seji razrešila dotedanjega direktorja Sove Sebastjana Selana. Slednji je po pisanju Dela prav tako obtožen, da ni ovadil Delićeve.
Sova je po navedbah časnika o aktivnostih desnih ekstremistov redno obveščala takratni vrh oblasti: predsednika republike Danila Türka, predsednika vlade Boruta Pahorja, pravosodnega ministra Aleša Zalarja, pa tudi ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal in generalnega direktorja policije Janka Gorška. Kako so se na poročila Sove odzvali, je za Delo vsebinsko pojasnil le Türk, Kresalova in Zalar pa pravita, da zaradi časovne oddaljenosti teh dogodkov pojasnila ne moreta dati.
»Tako poročila Sove kot poročila medijev leta 2011 v zvezi s pojavi ekstremizma so bila skrb vzbujajoča,« je dejal Türk, zato je na njihovo vsebino opozoril takratnega premierja Pahorja, ministrico za obrambo Ljubico Jelušič in načelnika generalštaba. Z zadnjima se je tudi sestal in ju prosil, da pojav skrbno proučita in primerno ukrepata. V uradu Boruta Pahorja so se zavili v molk, Goršek pa je časniku obljubil, da se bo odzval danes.
Društvo novinarjev: Njene objave v javnem interesu
Na vloženo obtožnico se je po pisanju časnika odzvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), ki opozarja, da je nedopustno, da se je tožilstvo ujelo v politični obračun nekdanjega vodstva Sove z novinarko. Ta je namreč razkrivala povezave desnega ekstremizma s stranko SDS, vrh obveščevalne agencije pa je v času ovadbe zoper novinarko obvladovala prav ta stranka.
V DNS ocenjujejo, da so bile njene objave nesporno v javnem interesu, »tudi če bi novinarka razkrivala vsebino tajnih dokumentov, česar sicer ni naredila, pa se v demokratični državi zaradi razkrivanja zaupnih in drugih za javnost pomembnih podatkov novinarji ne preganjajo,« menijo v društvu.
Kot piše Delo, so ravnanje slovenskih organov pregona obsodili tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, saj je junija letos predstavnica za svobodo medijev pri tej organizaciji Dunja Mijatović primer Delićeve izpostavila v poročilu organizacije. Resno zaskrbljenost je v četrtek izrazil tudi Mednarodni tiskovni inštitut (IPI), še dodaja časnik.
