LJUBLJANA – Fakulteta za uporabne družbene študije iz Nove Gorice je objavila raziskavo, v kateri je 85 odstotkov vprašanih ocenilo, da v Sloveniji danes živi slabše ali celo veliko slabše kot pred petimi leti.
Ženske bolj pesimistične
Več kot polovica (58,8 odstotka) jih meni, da se danes v primerjavi z življenjem izpred petih let v Sloveniji živi slabše, 27 odstotkov pa, da se živi veliko slabše. Ženske v večji meri (30,1 odstotka) kot moški (24,2 odstotka) menijo, da se živi
V raziskavi je sodelovalo 911 anketirancev, od tega 50,8 odstotka žensk. Med vprašanimi je največ takih s srednjo izobrazbo (34,1 odstotka), sledijo posamezniki s poklicno izobrazbo (24,4 odstotka) in višjo, visoko šolo ali več (21,3 odstotka). |
veliko slabše, v manjši meri (8,3 odstotka) kot moški (13,2 odstotka) pa, da se živi približno enako.
Da se živi veliko slabše, v največji meri menijo tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (30,9 odstotka) oziroma poklicno izobrazbo (30,5 odstotka), v najmanjši meri pa najbolj izobraženi (22,8 odstotka).
Da se živi približno enako, pa v najmanjši meri menijo poklicno izobraženi (6,7 odstotka), najbolj pa najbolj izobraženi (16,1 odstotka).
Da se živi veliko slabše, v največji meri menijo starejši (31,7 odstotka), v najmanjši meri mladi (17,7 odstotka), da se živi približno enako, pa v največji meri mladi (14,7 odstotka) in v najmanjši meri srednja starostna skupina (5,7 odstotka).
Da se živi veliko slabše, v največji meri menijo tisti z najnižjimi dohodki (31,9 odstotka) oziroma brez dohodkov (30,5 odstotka), v najmanjši meri pa tisti z najvišjimi dohodki (15,4 odstotka).
Pogled pet let naprej
Več kot tretjina (35,3 odstotka) prebivalcev je mnenja, da se bo v Sloveniji čez pet let živelo slabše, približno četrtina pa, da se bo živelo bolje (25,2 odstotka) oziroma približno enako (24,5 odstotka).
Slabše oziroma veliko slabše življenje pričakuje več žensk (49,5 odstotka) kot moških (41,8 odstotka), ravno obratno pa velja za boljše življenje, ki ga pričakuje večji delež moških (33,3 odstotka) kot žensk (23 odstotkov).
Slabše življenje v največji meri pričakujejo tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (49,4 odstotka) oziroma poklicno izobrazbo (49,3 odstotka), v najmanjši meri pa najbolj izobraženi (25,4 odstotka). Boljše življenje v največji meri pričakujejo tisti z najvišjo izobrazbo (38,6 odstotka), v najmanjši meri pa tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (11,9 odstotka).
Da bo življenje čez pet let v Sloveniji slabše, v največji meri meni srednja starostna skupina (41,8 odstotka), v najmanjši meri pa mladi (31,6 odstotka), da bo življenje boljše, pa v največji meri menijo starejši (33,2 odstotka), v najmanjši meri pa srednja starostna skupina (19,4 odstotka).
Glede na dohodek v največji meri slabše življenje pričakujejo tisti brez dohodkov (42,1 odstotka), v najmanjši meri tisti z dohodki med 1000 in 2000 evri (25,5 odstotka), boljše življenje pa v največji meri pričakujejo tisti z dohodki med 1000 in 2000 evri (33,8 odstotka), v najmanjši meri pa tisti brez dohodkov (17,9 odstotka).
»Kako vi osebno danes živite v primerjavi z obdobjem izpred petih let?«
Največji delež prebivalcev (41,4 odstotka) živi slabše kot pred petimi leti, sledijo tisti 37,2 odstotka), ki živijo približno enako.
Ženske živijo slabše oziroma veliko slabše (56,6 odstotka) kot moški (49 odstotkov), moški pa bolje oziroma veliko bolje (12,8 odstotka) kot ženske (6,9 odstotka).
Slabše oziroma veliko slabše v največji meri živijo tisti s poklicno izobrazbo (67 odstotkov), v najmanjši meri pa najbolj izobraženi (35,4 odstotka), bolje oz. veliko bolje pa v najmanjši meri tisti s poklicno (3,7 odstotka) oziroma osnovnošolsko izobrazbo (3,8 odstotka), v največji meri pa tisti z najvišjo izobrazbo (20,8 odstotka).
Bolje oziroma veliko bolje v največji meri živijo prebivalci srednje starostne skupine (64 odstotkov), v najmanjši meri mladi (30 odstotkov), slabše oziroma veliko slabše pa v največji meri mladi (20,9 odstotka), v najmanjši meri pa starejši (4,3 odstotka).
Glede na dohodek bolje oziroma veliko bolje živijo tisti z najnižjimi dohodki (62,2 odstotka) oziroma brez dohodkov (62,4 odstotka), v najmanjši meri tisti z najvišjimi dohodki (13,3 odstotka), bolje oziroma veliko bolje pa v največji meri tisti z najvišjimi dohodki (46,7 odstotka), v najmanjši meri pa tisti brez dohodkov (2,2 odstotka).