V Celju rojena magistrica gradbeništva in geodezije Vanja Samec je odraščala v umetniško-tehnični družini. Takšno spodbudno družinsko okolje ob mami, koncertni altistki Mariji Bitenc Samec in danes že preminulem očetu Dušanu Samcu, priznanem arhitektu in oblikovalcu, sama pa je deset let igrala klavir, je že zgodaj oblikovalo njena obzorja. Nihanje med klasično glasbo in arhitekturo se je končalo na – gradbeništvu. Že v prvem letniku je sanjarila o dolgih mostovih, čeprav v Sloveniji še danes nimamo takšnega z razponom, daljšim od 150 metrov.
Globalna direktorica
za mostove
Gradbeništvo je celjska gimnazijka, odlična v matematiki, vzljubila zaradi eksaktnosti. »Oče je želel, da bi nadaljevala njegov poklic, ko pa je videl moje delo v gradbeništvu, je bil zelo ponosen name. In tudi neizmerno srečen, ko se je za arhitekturo odločila hči Maša, ki zdaj končuje študij na tehniški univerzi v Gradcu.«
Po diplomi o lupinastih konstrukcijah se je izpopolnjevala pri švicarskem strokovnjaku Heinzu Islerju, kjer se je tudi prvič srečala s poslovnim svetom. Njen magisterij o uporabi računalnika v gradbeništvu je bil pri nas leta 1989 naravnost revolucionaren. Obisk pri očetovem kolegu v Avstriji, ki jo je napotil v podjetje TDV, specializirano za računalniške programe v gradbeništvu, pa je usodno zaznamoval njeno poklicno pot. »Našla sem prav to, kar me je zanimalo. Programirala sem, šolala inženirje, sodelovala pri izjemnih projektih. Danes vodim avstrijsko podružnico ameriškega podjetja Bentley Systems, kjer sem tudi globalna direktorica za mostove, prav letos pa mineva 25 let, odkar sem odšla v tujino, seveda pa se v Celje, kadar ne potujem po svetu, rada vračam.«
Izjemni gradbeni podvigi
Podjetje se ponaša z vrsto najzahtevnejših konstrukcij mostov v zadnjih 30 letih, njihov računalniški program je med mostograditelji med najbolj iskanimi. Tehnologija gradnje se glede na vedno daljše razpone mostov nenehno izpopolnjuje, razvijajo se novi materiali. Kljub izjemnemu tehnološkemu napredku pa zdrave inženirske pameti ni mogoče nadomestiti, pravi slovenska strokovnjakinja. »Kratki roki silijo projektante v hitre, a zanesljive rešitve in le najboljši, med katerimi je tudi Bentley Systems, lahko ponudijo celostne rešitve. Projekti morajo biti končani v vse krajših rokih in v okvirih proračuna. Države vlagajo izjemne vsote v vse daljše mostove, ki postanejo turistične atrakcije, tako da denar spet pridobijo drugače.«
Za premostitev razpona med otoki, prek jezer, rek, morskih zalivov ali dolin je danes mogoče z računalniki pripraviti ogromno različic, spreminjati obliko mostu, prilagajati tehnologijo gradnje in s tem tudi ceno. »Ko še ni bilo računalnikov, se niso imeli časa igrati z variantami, čeprav tudi mostov niso gradili toliko. Čas gradnje je odvisen od zahtevnosti in dolžine objekta, konfiguracije terena in podobno. Lani smo končali viseči most v Južni Koreji, ki je z razponom 1545 metrov med pilonoma, visokima 270 metrov, najdaljši tovrstni objekt v Koreji ter četrti na svetu. Yi Sun Shin so gradili le štiri leta in pol, kar je malo za tako izjemni gradbeni podvig,« pripoveduje Vanja Samec.
Sodelovala je tudi pri gradnji dvižnega mostu Woodrow Wilson v Washingtonu, med zanimivimi projekti, s katerimi se trenutno ukvarja, so poseben izziv zelo dolgi mostovi na Norveškem. Pri premoščaju fjordov na razdalji 7000 metrov so zaradi globine morja plavajoči objekti tam edina rešitev, v naslednjih 20 letih pa namerava norveška vlada z njimi premostiti številne fjorde. Njihovo gradnjo načrtujejo tudi na Kitajskem, v ZDA in Indoneziji. Pred kratkim se je Vanja Samec vrnila iz Manile, kjer je predavala o problematiki mostov, tamkajšnji inženirji pa opozarjajo na spremenjene podnebne razmere, na večjo aktivnost potresov in drugo, kar zahteva drugačen pristop k mostogradnji.
Miselnost se tu ni spremenila »Kot ženska sem precej redek pojav v svetu mostogradnje, ki velja za vrh piramide v gradbeništvu. Ko vodim razna strokovna predavanja po svetu, mi kolegi inženirji sprva negotovo prisluhnejo, po nekaj minutah pogledajo mojo vizitko, nato pa se zatopijo v predavanje in me z zanimanjem poslušajo vse do konca, ko me zasujejo z vprašanji, na katera dobijo tudi odgovore. V tujini človek pridobi spoštovanje z znanjem in temu primerno ga obravnavajo. To je temeljna razlika v primerjavi s tradicionalno miselnostjo v Sloveniji, ki se žal ni spremenila, odkar sem zapustila državo. Čeprav premoremo odlične strokovnjake, imamo v veliki večini slabo vodstvo, predvsem pa zmagujeta nevoščljivost ter povprečnost, ki ubijeta vsako napredno idejo.« |
Solze na Brooklynskem mostu »Ko sem se sprehodila po Brooklynskem mostu, me je preplavil neizmeren občutek sreče in občudovanja. Avtor tega izjemnega mostu, nemški imigrant John August Röbling, je med gradnjo umrl, delo je nadaljeval sin Washington, ki se je pri gradnji prav tako ponesrečil, tako da so ga končali pod strokovnim vodstvom njegove žene Emily, ki je bila odlična matematičarka z izjemnimi rešitvami za statiko kabelske konstrukcije. Leta 1888 je prva prečkala most, ki je v 18 letih gradnje zahteval 27 žrtev. Ko sem stala na njem, sem imela solze v očeh. Prav za ta objekt, z razponom 1055 metrov, smo računali potresno stabilnost z našo aplikacijo RM Bridge, na kar sem še posebno ponosna.« |
