LJUBLJANA – Slovenijo je prizadela najhujša suša po letu 1961. Kmetje s Pivškega, ki vsako leto oddajo v Kobilarno Lipico kakih 900 ton sena, bodo letos lahko oddali le borih 300 ton.
Na Krškem polju se lahko kmetje za seno obrišejo pod nosom, tudi pridelek zelenjave bo kljub intenzivnemu zalivanju precej manjši, saj vse sproti izhlapi. Podtalnica je padla na najnižjo raven zadnjih desetletij, tok reke Krke se je skoraj ustavil: »Ko so pred dnevi otroci iz jajčnih lupin naredili lučke in jih spustili v reko pod most, so stale na mestu, toka sploh ni bilo,« nam je povedal čolnar Marjan Jerele iz Kostanjevice na Krki.
Žetev je k sreči mimo, ječmena je bilo kar nekaj, žito je dobro dozorelo, čeprav ga bo zaradi spomladanske pozebe in suše za četrtino manj kot običajno. A ko je kombajn žel ob cesti Krško–Podbočje, se je čez vozišče ustvarila prašna zavesa. Zemlja je suha kot poper, vremenoslovci pa za naslednje dni napovedujejo sončno, suho in zlasti še bolj vroče vreme, saj se bo dnevna temperatura v senci povzpela na 36 °C.
Krakovski gozd je bil suh
Kmetijska suša v vegetacijskem obdobju od 1. aprila dalje se je močno zaostrila na jugovzhodu države. Predvsem na Dolenjskem, delu Posavja (Krško-Brežiško polje) in v delu Bele krajine že od srede junija ni bilo dežja. Nastopila je ekstremna suša, pri čemer se bo izhlapevanje ob prihajajočih dneh še povečalo.
Danes 72-letni kmet Martin Komljanc iz Malega Mraševega pri Podbočju se ne spomni tako hude suše. »Slutil sem, da bo nekaj narobe. Že od mladih nog se ravnam po Krakovskem gozdu. Če ta pozimi plava, je zalit, potem imamo veliko možnosti za dobro letino. Letos pozimi pa je bilo Krakovo zlahka prehodno in suho.« Martin ima, kljub temu da gre za družinsko zelenjavarsko kmetijo, v hlevu vselej vsaj sedem telic. Če je kmetija, morajo biti tudi živali. Za svoje punce, kot smeje pravi, kosi najboljše seno na travnikih Krakovskega gozda, a letos je problem, saj so izsušeni tudi običajno zamočvirjeni travniki: »Če ne bi zalivali zelenjave, ne bi bilo nič, saj je zemlja presušena več kot pol metra globoko.« Da je posadil jagode, je njivo pripravil tako, da je pokosil deteljo in jo podoral.
Del krškopoljskih kmetov je priklopljenih na namakalni sistem Kalce Naklo, ki pokriva 240 hektarjev polj. Precej jih je ostalo zunaj in tisti si pomagajo, kakor vedo in znajo. A dejstvo je: »Včasih v moji mladosti je travnike okoli Krakovskega gozda poplavljalo, in ni bilo treba gnojiti. Danes pa, ah, vse se je spremenilo,« je povedal Komljanc.
Živina bo morala iz hleva
Silažna koruza ali koruza za zrnje je začela cveteti pri enem metru in je izgubljena. »Živina bo morala iz hleva,« mi je namignil kmet in poudaril, da jo nekateri že ponujajo za mizerno nizko ceno, ker krme preprosto ne bo.
Kmet Marjan Jurečič iz Velikega Mraševega je poudaril, da bo tudi od oljnih buč bolj malo ostalo. »Namakamo tisto najnujnejše. A tudi tu je problem, saj rastline doživljajo vročinski šok, zato ne potegnejo vase kalcija in plodovi gnijejo. Ni opraševanja. Imamo zlasti problem pri kumarah in fižolu.« Jurečič ocenjuje, da bo tudi na namakanih površinah od 20- do 30-odstotni izpad pridelka.
»V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 mm dežja, kar je najmanj od leta 1961,« nam je povedala agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik. »Vodni primanjkljaj od 1. aprila do sredine julija je v Novem mestu presegel 250 mm, kar je slabše stanje od tistega v ekstremno sušnih letih 2000 in 2013.«
Kot nam je povedala klimatologinja mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje, podnebni scenariji kažejo na upad padavin spomladi po vsej Sloveniji. »V poletnih mesecih je trend k zmanjševanju padavin na zahodu Slovenije in v celotni južni polovici države, še posebno pa v Beli krajini in na Notranjskem.« Območje Slovenije se bo ogrelo v povprečju za 1 °C. V obdobju 2011–2040 se bo pozimi količina padavin povečala, poleti pa zmanjšala. »Do sredine 21. stoletja se bo Slovenija na letni ravni ogrela za 2 °C,« poudarja Cegnarjeva in dodaja, da so vse hujše suše verjetno posledica podnebnih sprememb, ko suše postajajo daljše, medtem ko dež pada v obliki močnih nalivov in neviht, kar manj namoči in povzroča škodo. |
