LJUBLJANA – Slovenija bo leta 2014 po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na veliki prelomnici. Kot kaže, bi lahko v drugem polletju prišlo do odboja od dna in nove rasti, a potrebujemo ukrepe za rast gospodarstva, saj samo sanacija bank in prezadolženih podjetij ne bo dovolj, pravi predsednik GZS Samo Hribar Milič. »Če bomo hitreje in odločneje ukrepali in izpeljali nekatere spremembe, imamo možnosti za optimizem,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Hribar Milič.
Sanacija bank je nujna
Optimizem mu vlivajo začetek sanacije bank, s čimer smo naredili nujen korak na poti k boljšemu in lažjemu financiranju gospodarstva, znaki okrevanja na tujih trgih ter sprejem enotnega dokumenta za boljše poslovno okolje in dvig konkurenčnosti, ki ga je vlada sprejela lani jeseni.
Glede tega dokumenta pri GZS ugotavljajo, da je nekaj ključnih zadev že uresničenih, med obljubljenimi, a še neuresničenimi pa izpostavljajo zdravstveno reformo. »Nimamo še nič v zvezi z zakonom o zdravstveni dejavnosti, nismo odprli kolektivne pogodbe za zdravstveno dejavnost in nič nismo naredili na področju povečanja učinkovitosti v zdravstvu,« je dejal svetovalec generalnega direktorja Goran Novković. Opozoril je še, da se prav tako niso poenostavili postopki črpanja evropskih sredstev niti se niso rešila vprašanja plačil podizvajalcem pri javnih naročilih.
Kaj bo prinesla nova koalicijska pogodba
»Če bo to izpeljano in tudi opredeljeno v novi koalicijski pogodbi, bi lahko ta optimizem dobil še trdnejšo podlago,« je o enotnem dokumentu za boljše poslovno okolje in dvig konkurenčnosti dejal Hribar Milič.
Čeprav osnutka nove koalicijske pogodbe ne pozna, je Hribar Milič novinarsko konferenco izkoristil za poziv, da tudi znotraj nje potrebujemo jasno pripravljenost in usposobljenost za postopke prestrukturiranja na makro- in mikroravni, pri tem pa je ključna vloga Družbe za upravljanje terjatev bank in vlade.
»Pričakujemo, da bodo v novi koalicijski pogodbi rekli ne novim davčnim obremenitvam, gospodarstvo namreč potrebuje stabilno davčno okolje,« je nadaljeval in dodal, da v gospodarstvu pričakujejo tudi jasen in odločen ne birokraciji ter kakšno konkretno zavezo glede reform (zdravstvene, trga dela ali javnih naročil), z njimi pa tudi spremembe v spoštovanju pravil.
Opozoril je še na vlado, iz katere sta lani jeseni odšla dva ministra. »Ni nam vseeno, da nimamo gospodarskega in zdravstvenega ministra, na obeh področjih potrebujemo hitrejše korake in odločnejše reforme,« je dejal.
Spremembe delovne zakonodaje ne dajejo rezultatov
GZS ugotavlja, da lani sprejete spremembe delovne zakonodaje ne dajejo pravih rezultatov. Novega zaposlovanja ni, je dejal Hribar Milič in opozoril predvsem na visoke stroške zaposlovanja strokovnjakov zaradi dejstva, da v nasprotju s številnimi državami pri nas nimamo zgornje meje socialnih prispevkov. »Dajatev na plače je tako veliko, da potrebujemo resnejše reforme, kot so jih sprejeli,« je dejal.
Zaskrbljeni so tudi zaradi izjemno visokih stroškov zadolževanja v Sloveniji, zato si želijo, da bi večji del javne porabe namenili za večje projekte in nove investicije. Prav tako si želijo večje podpore izvozu, saj bi tako lahko dosegali še boljše rezultate. Rast izvoza je sicer visoka, a je osredotočena na nekaj držav v okolici, opozarja Hribar Milič.
