Pred nami so očitno nove volitve nekje v maju pa spet volitev mandatarja za sestavo nove vlade nekje v začetku junija ter ministrov, ki bodo novo vlado sestavljali konec junija. Če se po volitvah zgodi pat položaj, pa lahko vse skupaj traja še dlje, saj bomo spet priče iskanju prestopnika med poslanci, ki bi omogočil izvolitev mandatarja. Sledila bosta še dva poletna meseca, da se nova vlada dobro uvede v delo. Vsi, ki smo že kdaj bili v vladi, vemo, da državna administracija v času medvladja predstavi vsaj za dve prestavi na nižje obrate, tako da se večina projektov zaustavi. V najboljšem primeru je pred nami, zaradi zapletene ustavne procedure razpustitve parlamenta in imenovanja nove vlade, vsaj kakšnega pol leta prostega teka.
Sprejemanje nujnih ukrepov se bo zaustavilo
In kaj vmes? Slovenija je trenutno tista država v EU, kjer mladi najtežje dobijo službo za nedoločen čas zaradi rigidnega trga dela. Samo trije izmed desetih mladih pri nas, ki se zaposlijo, dobijo trajno zaposlitev za nedoločen čas. V Avstriji je razmerje dvakrat bolj ugodno v korist trajnih zaposlitev, tako da si mladi lažje privoščijo nakup stanovanja in ustvarijo družino. Pri nas je to zaradi napihnjenega nepremičninskega balona skoraj nemogoče, saj so cene nepremičnin glede na dohodke najvišje v EU, zato mladim ne preostane drugega, kot da ostanejo doma v »mama hotelu«. Reforma trga dela po zgledu Nemčije ali Avstrije bi morala biti zdaj najpomembnejša. V predvolilnem času pa skoraj zagotovo ne bo sprejeta. Slovenija je tudi tista država, kjer se v visokošolske programe vpiše 75 odstotkov generacije, v Švici pa, denimo, le 25 odstotkov. Mnogi se vpišejo, ker preprosto ne vedo, kaj bi, zato tudi bistveno predolgo vlečejo svoj študij. Poklicno izobraževanje smo povsem razvrednotili. Ni naključje, da je vse več strukturne brezposelnost oziroma da imamo hiperinflacijo diplomantov družboslovnih smeri in primanjkljaj diplomantov naravoslovno-tehničnih smeri.
Vladi je uspelo izvesti nekatere nujne strukturne ukrepe. Zaradi politične krize pa se bo gospodarska kriza še poglobila, saj se bo sprejemanje nujnih ukrepov za izhod iz krize zaustavilo. Po domače bi rekli, da bomo prestavili motor v »Leerlauf« oziroma v prosti tek. Slovenija je pred krizo leta 2008 dosegla že 90 odstotkov povprečne razvitosti EU, v letih krize pa smo padli daleč nazaj. In medtem ko se bo naš razvoj v naslednjega pol leta ob vladi brez polnih pooblastil vrtel v prazno, nas bodo druge države še bolj prehitevale.
