BLED – Slovenija še ni na točki, ko bi morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč, je prepričan generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria. Meni, da bi si morali vzeti čas in sprejeti nujne ukrepe. Podpira tudi zapis fiskalnega pravila v ustavo, saj je to po njegovem mnenju signal in sporočilo trgom.
Gurria, ki se udeležuje Strateškega foruma Bled, je danes v pogovoru s predstavniki medijev dejal, da zdaj ni čas za vprašanje, ali Slovenija potrebuje mednarodno finančno pomoč. »Vsi se zavedajo, kaj je treba storiti, vsi so to tudi pripravljeni storiti,« je povedal.
Reforme bodo – ne glede na finančno pomoč
Gurria zato predlaga, da si vzamemo nekaj časa in izvedemo nujne ukrepe. Med njimi je izpostavil zmanjšanje primanjkljaja, pokojninsko reformo, reformo trga dela, sanacijo bančnega sistema, ureditev vprašanja upravljanja državnega premoženja, nekaj pa je tudi vprašanj, ki niso neposredno povezana z ekonomsko politiko, na primer vprašanje referenduma, a otežujejo sprejemanje ukrepov.
Gurria je ob tem opozoril, da bo morala Slovenija v vsakem primeru – tudi če bo na koncu vendarle zaprosila za pomoč – izvesti potrebne reforme. »To mora biti jasno,« je dejal. »Časa pa v tem primeru ne boste diktirali sami. Narekoval vam ga bo nekdo drug. Pogoje vam bodo postavili zunanji partnerji,« je opozoril. Ker je Slovenija ukrepe pripravljena izvesti, bi po mnenju Gurrie moral obstajati način za dosego potrebne ravni političnega soglasja za njihovo uresničitev. Če nam ne bo uspelo, na koncu ostaja možnost pomoči.
Fiskalno pravilo ni zlato, gre bolj za signal
Generalni sekretar OECD podpira tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Kot pravi, v njem ni nič zlatega, a gre za sporočilo in signal trgom, da bodo javne finance pod nadzorom. Ker je Slovenija mala in odprta država, bodo signali, ki jih daje, morda še bolj odmevali. Spomnil je, da ima Slovenija v primerjavi s povprečjem v OECD in na območju evra majhen javni dolg, in pozval, naj izkoristi to prednost in to pove tudi trgom.
Italija in Španija ostali brez podpore
Gurria je sicer prepričan, da bi morala Evropa bolj izkoristiti institucije, ki jih je vzpostavila, tudi Evropsko centralno banko (ECB), ki lahko pritisne na trge. Pri tem je izpostavil primer Španije in Italije, ki sta opravili domačo nalogo in sprejeli nujne ukrepe, a ju trgi ne podprejo in ju dejansko kaznujejo. Kot kaže, ni dovolj, da države storijo prave stvari, potrebujejo nadaljnjo podporo, tudi ECB, je dejal Gurria.
O ceni odhoda se nikomur ne sanja
»Zdaj smo presegli vprašanje moralnega hazarda,« je dejal Gurria in dodal, da se zdaj ne smemo igrati z moralnimi sodbami, ker je na kocki sistem. Prepričan je, da nihče ne bo zapustil območja evra in da ga tudi ne bi smel. Na vprašanje, zakaj je o tem tako prepričan, je dejal: »Vemo, koliko stane, da zadržimo Grčijo, ne vemo pa, koliko bi stal njen odhod.«
Gurria se je v soboto sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo, z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovanom Žerjavom ter ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem. Pri tem je pohvalil napore, ki jih Slovenija vlaga v oblikovanje ukrepov in strukturnih reform z namenom doseganja večje konkurenčnosti gospodarstva. Danes popoldne se bo sestal še s finančnim ministrom Janezom Šušteršičem.
