Vsa leta po vstopu v EU je Ciper veljal za finančno oazo, kamor se je stekal denar evropskih, ruskih pa seveda tudi domačih podalpskih tajkunov. Zato je ob tamkajšnji bančni krizi tudi marsikdo v Sloveniji globoko zavzdihnil. Ciprski primer je prelomen, saj ni bilo več vprašanje, ali bo morala država zaseči del bančnih vlog s posebnim davkom, temveč le še, kakšna bo višina tega davka in kakšna bo minimalna višina depozita, od katere naprej se bo obračunaval. V naslednjih dneh bo zanimivo spremljati, kaj se bo zgodilo, ko bodo končno spet odprli ciprske banke. Kapital je plaha ptica in povsem mogoče je, da bodo varčevalci v ciprskih bankah množično dvigovali finančna sredstva in jih preusmerili drugam, bodisi v tujino bodisi kar pod žimnico, kjer bodo varna pred morebitnimi nadaljnjimi zasegi v prihodnosti. Vse skupaj bo krizo samo še poglobilo.
In kaj ciprski primer pomeni za Slovenijo? Tako kot Ciper tudi mi spadamo med majhne, tako imenovane periferne države evroobmočja. V očeh mednarodnih finančnih institucij in tujih investitorjev smo že zaradi te »perifernosti« bolj tvegani. Slovenija se je v zadnjih dneh prebila na naslovne strani pomembnih svetovnih agencij, kot sta Bloomberg in Reuters. »Svet opazuje Ciper, v nevarnem območju pa je tudi Slovenija,« so zapisali pri znani CNBC, ki je sicer del zelo vplivne ameriške mreže NBC Universal.
V petek je zahtevani donos slovenske obveznice, ki odseva tveganost države za posojilodajalce, narastel na najvišjo raven od sredine decembra. Zahtevani donos in s tem tveganost slovenske državne obveznice krepko presega španske in italijanske državne obveznice, pri čemer Španija spada v tako imenovano skupino prašičjih držav (PIGS), ki jo tvorijo finančno najbolj problematične članice evroobmočja. Vse bolj očitno postaja, da nova vlada ne zbuja zaupanja v očeh mednarodnih investitorjev, zato se postavlja legitimno vprašanje, ali se nam bo sredi leta, ko bomo potrebovali od 3 do 4 milijarde evrov za financiranje zapadlega dolga in financiranje tekočega primanjkljaja ter za sanacijo bančnega sistema, sploh še uspelo zadolžiti po še vzdržni obrestni meri. Če nam to ne bo uspelo, potem bo črka S v prašičji skupini PIGS namesto Spain kmalu predstavljala Slovenijo.
