NEW YORK – Bonitetna hiša Moody's je danes znižala oceno slovenskega državnega dolga za dve stopnji z Baa2 na Ba1. S tem je ocena padla v območje naložbe visoke tveganosti (t. i. junk). Glavni razlog za znižanje so razmere v bančnem sektorju in ocena o povišani verjetnosti potrebe po zunanji pomoči.
Obeti ostajajo negativni
Ključni dejavniki, ki so Moody's tik pred za danes načrtovanim zaključkom izdaje slovenske dolarske obveznice in pred zaključkom borznega trgovanja vodili v znižanje ocene, so trije.
Gre za razmere v bančnem sektorju, »občutno poslabšane« razmere v javnih financah in pa negotove obete glede dostopa do finančnih sredstev, ki po navedbah agencije povečujejo verjetnost, da bo Slovenija potrebovala zunanjo finančno pomoč.
Obeti ostajajo negativni, kar pomeni, da se ocena lahko še zniža. Do tega bi lahko prišlo, če bi se otežil dostop države do zadolževanja na trgu, kar bi po navedbah agencije lahko bila posledica zaostrovanja krize v bančnem sektorju ali vnovične zaostritve razmer v evrskem območju. K njej bi lahko vodilo tudi dodatno občutnejše poslabšanje gospodarskih razmer v državi.
Znižanje ocene v tem trenutku je škandal
Samostojni finančni analitik Andraž Grahek je dejstvo, da je do znižanja bonitete ocene Slovenije prišlo na dan »zapiranja knjige« za izdajo dolarske obveznice, označil za prvovrsten škandal. Grahek ocenjuje, da so investitorji »ponoreli«. Prepričan je, da se bo v prihodnjih dneh iskal krivec za nastali položaj.
Ob tem se boji, da se ustvarja vtis, da je šlo za manipulacijo Slovenije. »Veliko ljudi se je spraševalo, zakaj Slovenija prihaja na trg tako zgodaj, brez popolnega reformnega programa in brez seznama podjetij, ki naj bi šla v privatizacijo. Morda smo zdaj dobili razlog,« razmišlja Grahek. Kot je dejal, se je danes pogovarjal z mnogimi, ki menijo, da Slovenija ni bila povsem iskrena, ko je šla s to obveznico na trg, in da obstaja vtis, da so na ministrstvu za finance vedeli za možnost reza bonitete, da so se bali, da bodo izgubili dostop do ameriškega trga in da so zato šli predhodno na trg. »To bo treba razčistiti. Bi se pa zelo čudil, da bi šel Moody's v tako drastično znižanje ratinga, ne da bi s kom navezal stik v Sloveniji, preden bi preveril informacije o procesih, ki tečejo,« pravi analitik.
Gre za znižanje na špekulativno oceno
To znižanje je po Grahkovih besedah prelomno, saj gre za znižanje na špekulativno oceno. »In to se ne počne kar tako mimogrede. Glede na vse, kar vem o dodeljevanju ocen, ne verjamem, da bi to prišlo kot strela z neba in da popolnoma nihče ni o tem nič vedel,« je dejal za STA.
Nekateri poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, medtem poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvestijo o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak.
Kredibilnost Slovenije doživela zelo močan udarec
Če se bo izkazalo, da je Moody's ravnal povsem samostojno pri znižanju ocene, Grahek pravi, da bo vesel, saj bo Slovenija lahko tožila agencijo in iztožila veliko odškodnino, ker so ji naredili škodo. A sam je prepričan, da bo težko prepričati kogar koli, zlasti mednarodno javnost, »da je zlobni Moody's znižal boniteto nalašč, ravno v trenutku, ko izdajamo najbolj kritično izdajo obveznic«.
»Bojim se, da je kredibilnost Slovenije doživela zelo močan udarec. In zelo težko si bomo spet priborili dostop do ameriškega kapitalskega trga, do še edinega, ki nam je bil odprt za financiranje,« meni Grahek.
Ob tem dodaja, da bo gotovo v naslednjih dneh šlo za iskanje krivde na obeh straneh, tako na strani bonitetne hiše kot na strani ministrstva za finance. »V očeh investitorjev je ministrstvo za finance danes zagotovo poraženec, in to velik. Ponavadi, ko se takšne stvari zgodijo, padajo glave,« pravi Grahek in ob tem opozarja tudi na dogajanje v investicijskih bankah. Izdajo so namreč vodile vodilne investicijske banke na svetu, JP Morgan, Deutsche Bank in BNP Paribas. »Če bi oni to vedeli, sploh ne bi šli v to izdajo,« meni.