25 LET

Slovenija od Titove smrti do osamosvojitve

Objavljeno 19. junij 2016 19.17 | Posodobljeno 19. junij 2016 19.18 | Piše: Primož Hieng

Kaj vse se je dogajalo od 4. maja 1980, ko je v ljubljanskem kliničnem centru umrl Josip Broz Tito, do 25. oktobra 1991, ko je samostojno Slovenijo zapustil še zadnji vojak JLA.

Foto: Joco Žnidaršič

Povojni časi v takratni FLRJ, poznejši SFRJ, niso bili nikdar posebno rožnati. Končni rezultat je znan in morda celo pričakovan – razpad države in nastanek novih, med drugim Slovenije.

4. maj 1980 Ves čas po koncu druge svetovne vojne so v takratni Jugoslaviji potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani. Slovenija je bila ena glavnih udeleženk teh sporov, a do smrti Josipa Broza - Tita, ko so se začele gospodarske in politične razmere zaostrovati, niso razmišljali o samostojnosti.

Februar 1987 Prvo jasno zahtevo po neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v 57. številki Nove revije.

Pomlad 1988 Bolj množične zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji sta sprožila aretacija in sodni pregon treh sodelavcev političnega tednika Mladina Janeza Janše, Davida Tasića, Francija Zavrla in podčastnika JLA Ivana Borštnerja spomladi 1988. Pripadniki močnega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo četverice, ki se je pozneje preoblikoval v Odbor za varstvo človekovih pravic; vodil ga je Igor Bavčar. Slovenska javnost je na pobudo odbora z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a vojaške oblasti niso popustile. Vsi štirje so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih pozneje slovenske oblasti zmanjšale. Zahteve po demokratizaciji in temeljiti preureditvi jugoslovanske države so izražale tudi prve opozicijske stranke. Slovenska oblast je začela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše. To je bila posledica reformnih procesov v zvezi komunistov pod vodstvom Milana Kučana, ko je začela prevladovati tako imenovana prenoviteljska struja.

8. maj 1989 Na protestnem zborovanju zaradi druge aretacije Janeza Janše je pesnik Tone Pavček 8. maja 1989 prebral majniško deklaracijo. Zahteve, izražene v njej, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije.

1. december 1989 Ob koncu leta se je nesoglasje v državi še zaostrilo. Pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil so 1. decembra 1989 v akciji, imenovani Sever, preprečili prihod Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano na tako imenovani miting resnice. Prepoved in preprečitev mitinga sta dodatno zaostrili odnose med oblastmi v Sloveniji in Srbiji.

20. januar 1990 Tega dne so slovenski komunisti, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili 14. kongres ZKJ. To je bil tudi zadnji kongres ZKJ, nato pa je nekdanja partija dokončno razpadla. Spori med Slovenijo in federacijo so se vse bolj stopnjevali.

Marec 1990 To je bil čas, ko je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal Milan Kučan. Pomemben premik se je zgodil na parlamentarnih volitvah, ko je s 126 poslanskimi sedeži zmagal Demos, sestavljen iz večine opozicijskih strank. Predsednik skupščine je postal France Bučar, vlado je sestavil krščanski demokrat Lojze Peterle, najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljeni komunistična in liberalna.

Julij 1990 Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo. Sprejeta je bila Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami (7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda socialistična. Z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je nadaljevala sprejemanje osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so zahtevali, naj Slovenija te zakone prekliče.

Oktober 1990 Na podlagi zakona o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov predsedstva, skupščine in vlade sta Janez Janša in Igor Bavčar kot sekretarja za obrambo oziroma notranje zadeve organizirala tako imenovano Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal Janez Slapar.

23. december 1990 Na plebiscitu o osamosvojitvi Republike Slovenije so volilni upravičenci odgovarjali na vprašanje, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.

26. december 1990 Uradno so razglasili rezultate plebiscita. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, za samostojno in neodvisno Slovenijo jih je glasovalo 88,5 odstotka. Zato je bil pozneje 26. december razglašen za državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Januar 1991 V prizadevanjih za rešitev vse hujše politične krize v Jugoslaviji se vrstijo srečanja vodstev vseh republik. Vrsta dogodkov je položaj bistveno poslabšala. Srbske oblasti so januarja 1991 vdrle v jugoslovanski finančni sistem in si »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev. Zvezno predsedstvo je na predlog JLA sprejelo sklep o razorožitvi paravojaških oddelkov, kamor so šteli tudi Teritorialno obrambo, ki je bila sicer del jugoslovanskih oboroženih sil. Temu se je Slovenija uprla in prevzela poveljevanje nad svojo Teritorialno obrambo.

25. junij 1991 Slovenski parlament je sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. JLA je že naslednji dan poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela desetdnevna vojna, v kateri sta slovenska TO in policija porazili JLA. Začela so se pogajanja na Brionih, ki so se končala s podpisom Brionske deklaracije.

18. julij 1991 Predsedstvo SFRJ je sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije.

25. oktober 1991 Iz Slovenije je odšel še zadnji vojak nekdanje JLA. 

Deli s prijatelji