LJUBLJANA – Slovenija je v obliki poroštev prek evropskega sklada EFSF in neposredne pomoči do Grčije izpostavljena v višini 925 milijonov evrov, kažejo podatki statističnega urada. V primeru črnega scenarija unovčevanje poroštev na slovenski javni dolg predvidoma ne bi vplivalo, bi pa lahko povečalo primanjkljaj, je pojasnil Peter Štemberger iz Sursa.
Slovenija je do Grčije izpostavljena po dveh poteh. Večina sredstev je v obliki poroštev, podeljenih v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF, prek katerih po zadnjih podatkih za Grčijo jamčimo v višini 661 milijonov evrov. Ta poroštva imamo vključena v dolgoročna posojila v dolgu države, je povedal Štemberger na novinarski konferenci Sursa danes v Ljubljani. Druga oblika pomoči Grčiji je tako imenovana neposredna pomoč, prek katere smo Grčiji posodili sredstva v višini 264 milijonov evrov. Tudi ta znesek imamo implicitno že vključen v dolg, saj se je Slovenija za ta namen morala zadolžiti.
Če bi torej prišlo do unovčevanja poroštev v okviru EFSF, vpliva na slovenski dolg to ne bi imelo, bi pa zelo verjetno prišlo do vpliva na primanjkljaj, saj bi Slovenija morala šele najti denar za ta namen. Štemberger je sicer opozoril, da je EFSF evropski sklad in da bi morali v primeru najslabšega scenarija tudi v Sloveniji ravnati tako kot v vseh ostalih evropskih državah. Prakse na tem področju še ni, zato tudi ni jasno, kakšni bi bili konkretni postopki.
Slovenija ima torej 925 milijonov evrov terjatev do Grčije, ki so že vključene v dolg. Realna ocena naše izpostavljenosti je tako po navedbah statistikov torej približno milijarda evrov, kar je v ponedeljek na novinarski konferenci omenjal tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
