LJUBLJANA – Slovenija je med državami, ki jih je kriza najbolj prizadela. Leto 2012 je bilo še eno v nizu poslabševanja rezultatov, po stopnji razvitosti pa smo se vrnili na raven iz leta 2005, ugotavlja Umar. Ta leta so bila z razvojnega vidika za Slovenijo izgubljena, še bolj problematično pa je, da so možnost za rast v prihodnjih letih praktično ničelne.
Ti globoki problemi zahtevajo korenite rešitve, je danes ob predstavitvi najnovejšega poročila o razvoju, v katerem Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) redno letno spremlja uresničevanje strategije razvoja Slovenije na področju razvojnih ciljev, dejal direktor urada Boštjan Vasle.
Kaj so nujne naloge
Med nalogami, ki se jih je treba lotiti takoj, je Vasle izpostavil sanacijo bank in konsolidacijo javnih financ, sprejem ukrepov za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, še odločnejše premike na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema ter okrepitev zaupanja v institucije. Zaupanje v institucije je močno upadlo, in če tega ne bomo uredili, bodo nadaljnje strukturne spremembe še naprej otežene, je dejal.
Glede uravnoteženja javnih financ se mu zdi najbolj smiselno, da se nadaljujejo ukrepi na odhodkovni strani. Treba je prilagoditi javnofinančno porabo, je dejal, glede zviševanja davkov pa meni, da ima v vsakem primeru negativne posledice za gospodarsko aktivnost, toda zvišanje DDV je pri tem najmanj škodljivo.
Zaradi višjega DDV (še) manjša gospodarska aktivnost
Zvišanje DDV, kot ga je vlada predlagala v programu stabilnosti, utegne po izračunih Umarja zmanjšati gospodarsko aktivnost v letu 2013 za dodatne 0,2 do 0,3 odstotne točke. Doslej je Umar Sloveniji za letos napovedoval zmanjšanje BDP za 1,9 odstotka.
Poročilo o razvoju ugotavlja, da je BDP na prebivalca leta 2011 v Sloveniji zdrsnil na 84 odstotkov povprečja EU, kar je sedem odstotnih točk nižje kot pred krizo. Na uradu takšno izrazito poslabšanje gospodarskega položaja pripisujejo po eni strani močno oteženemu dostopu do virov financiranja, po drugi strani pa nizki konkurenčnosti našega gospodarstva. »Zato se je naše gospodarstvo manj sposobno odzivati na padec povpraševanja,« je dejala Rotija Kmet Zupančič iz Umarja.
Za četrtino nižji tržni delež na svetovnem trgu
To se je izrazilo v velikem upadu našega tržnega deleža na svetovnem trgu. Ta je bil po prvih podatkih za 25 odstotkov nižji kot tik pred začetkom krize leta 2007. V Umarju to pripisujejo dejstvu, da se naše gospodarstvo v času konjunkture ni zadosti prestrukturiralo, od začetka krize pa smo priča le t. i. pasivnemu prestrukturiranju z zmanjševanjem obsega proizvodnje in števila zaposlenih, medtem ko do aktivnega prestrukturiranja, ki bi se kazalo v višjih investicijah in preusmeritvi na nove trge, ni prišlo.
Takšna gibanja imajo vse večje posledice na trgu dela in življenjskem standardu prebivalstva, je nadaljevala Lidija Apohal Vučkovič. Medtem ko v zasebnem sektorju zaposlenost vse od leta 2008 strmo upada, pa se je v javnih storitvah v začetku krize celo nekoliko pospešila. Podobna gibanja je bilo opaziti tudi še v začetku lanskega leta.
Hudo: brezposelnost mladih
Stopnja zaposlenosti se je začela hitreje zmanjševati proti koncu lanskega leta, s tem pa se je zaostril problem brezposelnosti. Ob tem na Umarju opažajo, da se iz leta v leto zaostruje problem brezposelnosti mladih, prav tako je brez dela velik delež starejših.
Izrazito slabšanje gmotnega položaja prebivalstva
Gmotni položaj prebivalstva, ki se slabša že nekaj let, se je lani izrazito poslabšal. Zato ne preseneča, da sta se začeli povečevati materialna prikrajšanost in nevarnost revščine, predvsem otrok in družin z več otroki. Nekoliko se je povečala tudi dohodkovna neenakost, še ugotavlja poročilo.
Kazalniki kakovosti življenja kljub tem negativnim gibanjem še vedno kažejo večinoma izboljšanje, kar v Umarju dokazujejo z visokimi vlaganji v razvoj javnih storitev v preteklosti in tudi v obdobju krize.
Pričakovanje ljudi slaba
Drugače pa je s kazalniki družbene klime. Zadovoljstvo z življenjem sicer ostaja razmeroma visoko, a pričakovanja ljudi so slaba. Tako je zadovoljstvo s stanjem šolstva in zdravstva na visoki ravni, zelo nizko pa je zadovoljstvo z demokracijo in stanjem gospodarstva. Prav tako je na zelo nizki ravni zaupanje v institucije, izjema je le policija.
Slovenija je sicer lani po daljšem odlašanju sprejela nekaj pozitivnih ukrepov, zaradi česar v Umarju menijo, da bodo prispevali k temu, da se bodo negativni trendi na področju socialnega in gospodarskega razvoja ustavili in obrnili navzgor. Tako je zmanjšala primanjkljaj, sprejela zakonodajni okvir, ki omogoča sanacijo razmer v bančnem sistemu, ter sprejela reformo pokojninskega sistema in trga dela.
