LJUBLJANA – Vlada je na sredini seji sprejela zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin.
Zakon predvideva, da lahko Slovenija sprejme ukrepe za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin (GS-rastline) ali skupine GS-rastlin: lahko zahteva geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za dajanje GS-rastlin na trg in lahko prepove pridelavo GS-rastlin na celotnem ozemlju ali delu ozemlja Slovenije za odobrene GS-rastline, če zahteva iz prejšnje alineje ni bila upoštevana.
Ti ukrepi se sprejmejo, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
1. Če bi bila pridelava GS-rastlin v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske ali okoljske politike ali politike prostorskega načrtovanja ali če bi pridelava GS-rastlin povzročala nepremostljive ovire ali dodatna bremena (npr. finančna) pri izvajanju prej naštetih politik.
2. Ukrepi za omejitev ali prepoved pridelave GS-rastlin se lahko sprejmejo tudi, če bi imela pridelava GS-rastlin negativne ekonomsko-socialne učinke na kmetijstvo, gospodarstvo ali lokalno samoupravo.
3. Pridelava GS-rastlin se lahko omeji ali prepove tudi, če je ali bi lahko bila v nasprotju z zagotavljanjem javnega reda, zlasti če je ogroženo neovirano uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti po ustavi in zakonih.
Uredba EU omogoča, da se država sama odloči
Kot so sporočili z vlade, pogoje in postopek odobritve GSO zdaj ureja zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO), uredba EU pa določa postopke za odobritev in nadzor gensko spremenjenih živil in krme na ravni EU ter zahteve za označevanje. Za uveljavitev možnosti, ki jih Sloveniji daje direktiva, je Slovenija leta 2009 sprejela zakon o soobstoju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR). S tem je uredila pogoje za soobstoj gensko spremenjenih posevkov znotraj konvencionalne, ekološke ali druge pridelave brez uporabe GSO.
Ampak Slovenija na podlagi veljavnih predpisov, ki urejajo GSO, in na podlagi ZSGSROKR doslej ni mogla omejiti ali prepovedati pridelave v EU dovoljenih GS-rastlin na svojem ozemlju. Direktiva EU z dne 11. marca 2015 pa omogoča državam članicam EU možnost, da omejijo ali prepovedo gojenje GSO na svojem ozemlju.
V zvezi s tem vprašanjem je potekala tudi javna razprava, v kateri so oblikovali večinsko mnenje, ki pravi, da je treba pridelavo GS-rastlin prepovedati. Več kot ena tretjina slovenskih občin (79) se je opredelila, da na svojih območjih ne želijo GSO. Ob tem pa se je Slovenija že v strategiji iz leta 1993 odločila, da bo v danih razmerah svoje prednosti izkoristila zlasti v okolju prijaznih oblikah kmetovanja.
