LJUBLJANA – Ob svetovnem dnevu okolja se vse bolj kaže boj za obstanek slovenskih okoljskih nevladnih organizacij (NVO), opozarjajo člani mreže Plan B za Slovenijo. Kot je danes na tiskovni konferenci dejal predsednik Cipre Slovenija Matej Ogrin, bodo mnoge izmed njih v nekaj tednih prenehale delovati, če vlada ne bo našla rešitve za njihovo financiranje.
Vlado pozivajo, naj jim prisluhne
Članice mreže Plan B za Slovenijo bodo zaradi opozarjanja na neugodno finančno sliko državnega proračunskega sofinanciranja okoljskih nevladnih organizacij na svetovni dan okolja, ki ga sicer obeležujemo 5. junija, zatemnile spletne strani in druge komunikacijske kanale ter ugasile telefone, je dodal Ogrin. Kot je še pojasnil, je obstoj strokovnih, neodvisnih in kredibilnih organizacij nujen, »da lahko v morju drugih interesov in apetitov zaščitimo javni interes na področju okolja«. Slovenija je poznana po izjemni naravi, tega pa v današnjem boju z globalizacijo ne moremo ohraniti brez aktivne udeležbe nevladnih organizacij s področja okolja, je še povedal Ogrin in vlado pozval, naj jim tokrat vendarle prisluhne.
Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik je medtem pojasnila, da mreža Plan B za Slovenijo združuje 35 nevladnih organizacij. Izpostavila je, da je delovanje na področju okolja še posebej pomembno, ker nima svojega glasu. Zgojznikova je izpostavila, da imajo statistično gledano nevladne organizacije največje zaupanje javnosti in večjo moč, da dosežejo spremembe v družbi in mobilizirajo prebivalstvo. Med drugim so prav nevladne organizacije zaslužne za akcijo Očistimo Slovenijo, ki je aktivirala 15 odstotkov prebivalstva.
Okoljskih organizacij ne bo več?
Da je ignoranca države do okoljskega nevladnega sektorja šokantna, meni direktor krovne slovenske nevladne organizacije CNVOS Goran Forbici. »Nepredstavljivo je, da je Slovenija v situaciji, ko čez dva ali tri mesece velikega števila okoljskih organizacij sploh ne bo več. To je absurdno, sploh če pogledamo, kolikšen poudarek na okolju obstaja v mednarodnem prostoru,« še meni. Na današnji novinarski konferenci je Forbici še povedal, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na letni ravni svojim nevladnim organizacijam namenja okoli 14 milijonov evrov, kulturno ministrstvo štiri milijone, ministrstvo za okolje pa je lani za programsko financiranje nevladnih okoljskih organizacij namenilo zgolj 100.000 evrov.
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je za konec predstavila predlog ukrepov za ureditev sistemskega financiranja nevladnih organizacij s področja okolja. Kot je povedala, je treba urediti programsko, projektno financiranje kot tudi sofinanciranje projektov, ki jih okoljske nevladne organizacije izvajajo. Po njenih navedbah so namreč organizacije prisiljene zavračati evropske projekte, ker ne dobijo sofinanciranja slovenske strani. Kot najpomembnejši ukrep je Brecljeva izpostavila, naj en odstotek okoljskih taks namenimo aktivnostim nevladnih organizacij na podlagi javnih razpisov. Vlada mora po njenih beseda preseči miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja, priložnosti, ki izhajajo iz okoljevarstvenih ukrepov, pa mora prepoznati za višjo kakovost življenja in tudi nova delovna mesta.
Ogrin je za konec pojasnil, da v mreži zdaj pričakujejo srečanja na najvišji ravni, tudi s predsednikom vlade Mirom Cerarjem.