LJUBLJANA, MOSKVA – Ruski Gazprom je po sinočnjem srečanju predsednika uprave Alekseja Millerja z glavnim izvršnim direktorjem avstrijske družbe OMV Gerhard Roissom sporočil, da sta podpisala memorandum o nameri za izvedbo projekta Južni tok v Avstriji. Slovenija je iz trase izpadla. Čeprav v sporočilu Gazproma Slovenija niti omenjena ni, o izpadu naše države iz Južnega toka danes poroča ukrajinski Kyiv Post.
Putin pisal premierjem
Hrvaški mediji so že 11. aprila poročali o pismu ruskega predsednika Vladimirja Putina. Hrvaški premier Zoran Milanović je takrat potrdil pisanje Glasa Rusije, da je pismo romalo na 16 premierskih naslovov, poleg Milanovića pa naj bi ga dobili
Kaj je Južni tok Južni tok je projekt Gazpromove globalne infrastrukture pri gradnji plinovoda z zmogljivostjo 63 milijard kubičnih metrov prek Črnega morja do južne in srednje Evrope z namenom diverzifikacije izvoznih poti zemeljskega plina in odpravljanja tranzitnega tveganja. Prvi plin prek Južnega toka bo na voljo konec leta 2015. Plinovod bo dosegel svojo polno zmogljivost v letu 2018. OMV je glavni poslovni partner Gazproma v Avstriji. Od leta 1968 je bilo več kot 187 milijard dolarjev kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina prepeljanega v Avstrijo, samo lani 5.230,000.000 kubičnih metrov. |
še šefi vlad Francije, Nemčije, Avstrije, Italije, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije, Turčije, BiH, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Moldavije in Slovenije. V pismu Putin sporoča, da lahko pride do restrikcij v dobavi plina, če Ukrajina ne bo poravnala svojih obveznosti.
Kaj sta podpisala Miller in Roissom
V memorandumu, ki sta ga včeraj podpisala Miller in Roiss, je zapisana namera za gradnjo avstrijskega dela plinovoda Južni tok s pretočno zmogljivostjo do 32 milijard kubičnih metrov na leto in končno točko v avstrijskem mestu Baumgarten. Vsa potrebna gradbena dovoljenja naj bi pridobili še pred koncem leta 2015. Prve dobave plina bodo predvidoma leta 2017, avstrijska skupina pa bo dosegla svojo polno zmogljivost do januarja 2018. »Koristi Južnega toka za Evropo niso sporne. Projekt Južni tok je namenjen povečanju energetske varnosti evropskih potrošnikov, ki je bila vedno glavna prednostna naloga Gazproma. Poleg tega je treba opozoriti, da imata Gazprom in OMV trdno mednarodno pravno podlago za izvedbo tega projekta v sporazumu, ki so ga predstavniki ruske in avstrijske vlade podpisali aprila 2010,« je dejal Miller.
Avstrijski minister navdušen
Roiss je dodal: »Gre za pomemben korak k zagotovitvi varnosti oskrbe z zemeljskim plinom v Avstriji. S tem se bo okrepila vloga Baumgartna kot ključnega vozlišča plina v srednji in vzhodni Evropi. Naše sodelovanje z Gazpromom, ki traja že približno 50 let, je prispevalo k uspehu tega podjetja, ki bo pripomoglo k dodatni diverzifikaciji oskrbovalnih poti v Evropi.« Memorandum predvideva še sodelovanje Gazproma, ki je v srednjeevropskem plinskem Hubu, OMV pa Gazpromu zagotavlja dostop svojih skladišč v Avstriji. Sodelovanje je v pismu pozdravil tudi avstrijski minister za gospodarstvo Reinhold Mitterlehner.
Miller pred letom dni v Sloveniji
Šef Gazproma Miller se je točno pred letom dni mudil v Sloveniji. Na spletni strani premierke Alenke Bratušek so takrat o srečanju objavili naslednje sporočilo: »Predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek je danes sprejela predsednika upravnega odbora družbe Gazprom Alekseja Millerja. Pogovor je bil namenjen izvajanju projekta Južni tok v Sloveniji. Sogovornika sta izmenjala informacije o napredku pri izvajanju tega projekta v Sloveniji in tudi širše v Evropi. Predsednica vlade mag. Alenka Bratušek je v pogovoru poudarila, da je ta projekt za Slovenijo kljub zamenjavi vlade še naprej prednostnega pomena, njegovo dokončanje pa je v velikem interesu Slovenije in Ruske federacije, pa tudi širše regije. Hkrati je premierka sogovornika prosila za sprotno seznanjanje z napredkom pri izvajanju celotnega projekta. Poudarila je tudi, da so dobri odnosi s tujimi vlagatelji ključni za razvoj slovenskega gospodarstva, pri čemer je projekt Južni tok zelo pomemben za Slovenijo, saj je naložba vredna 1,1 milijarde evrov. Kot je znano, je bil novembra 2009 podpisan Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Republike Slovenije.«
Kakšna stališča je predstavil Miller, niso poročali. Na odziv predsednice vlade glede na dejstvo, da smo izgubili tako pomemben posel, še čakamo.
