Slovenija dobiva 
prvo dirkališče

Ali Slovenija res kmalu ne bo več edina država v Evropski uniji brez pravega avtomobilskega dirkališča? Ti so v tujini magnet avtomobilske in turistične industrije, Slovenija pa do zdaj pravega dirkališča ni imela še nikoli. Cestnohitrostne dirke so občasno prirejali na letališčih ali zapuščenih krakih avtocest, tudi v nekdanji skupni državi so bile tovrstne dirke v domeni Hrvatov in Srbov.

Oktobra 2000 so pobudo prevzeli Dolenjci, med njimi Matjaž Tomlje in Tomo Staut. Zavihali so rokave in z udarniškim delom zapuščeni del vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki spremenili v zasilno dirkališče. Vse so naredili v zadnjem trenutku, ko so organizatorji evropskega turnega prvenstva ETCC (svetovnega prvenstva WTCC še ni bilo) nestrpno čakali na zadnji dve dirki sezone in so se ob stezi že postavljale kamere Eurosporta za neposredni prenos. Slovenija je nenadoma dobila priložnost, da se vpiše na zemljevid avtomobilskih spektaklov v naši regiji. Čeprav so varnostne ograje namestili v zadnjem trenutku in so obiskovalci ter pomembni gostje med deževno dirko stali v blatu, sta bili obe dirki zadetek v polno. Vrhunski vozniki in tovarniška moštva so v Slovenijo pripeljali cestnohitrostno dirko, kot je pri nas še ni bilo. Na istem mestu so avtomobilske dirke zamrle pred slabim desetletjem. Steza se kaj bistveno ni spremenila od oktobra 2000, toda zdaj so stezo zasedli gradbeni stroji in začeli polagati nov asfalt. V začetku meseca so tam pripravili manjšo avtomobilsko prireditev, s katero so želeli pri nacionalni krovni zvezi za avtošport AŠ 2005 prenovo objekta tudi približati domačinom. Ti so bili še pred enim letom glasni nasprotniki obujenih avtomobilskih dirk, pri čemer jih je podpiral tudi brežiški župan Ivan Molan.

Nič ne bo storjeno 
po domače

»Trenutno smo v fazi dobrega začetka. V nekaj mesecih bomo zaključili prvo fazo prenove, ki poleg asfaltiranja vključuje ureditev izletnih con, robnikov in varnostnih ograj. Nato nas čakata pregled in homologacija pristojnih organov pri mednarodni avtomobilski organizaciji FIA, čemur bomo posvetili veliko pozornost. Ničesar nočemo storiti po domače. V drugi polovici leta 2017 bi v Gaju morda že lahko videli pravo avtomobilsko dirko,« pravi predsednik AŠ 2005 Anton Anderlič, ki je bil do zdaj tudi prvi obraz prenove objekta. AŠ2005 je lani ustanovila tudi podjetje Gaj AŠ z omejeno odgovornostjo, katerega direktor je bil sprva prav Anderlič, podjetje pa je bilo namenjeno upravljanju projekta prenove objekta v Gaju. Tudi zaradi boljšega odnosa z domačini – predsednik AŠ 2005 izpostavlja, da so si v zadnjem letu pridobivali tudi zaveznike – so ustanovili še domače društvo AMD Gaj. Vodi ga Andrej Franko, društvo pa bo v prihodnje skrbelo za upravljanje objekta in bo tudi organizacijski nosilec tamkajšnjih prireditev.

AŠ 2005 je petletno pogodbo o najemu objekta pod zdajšnjim imenom Gaj z ministrstvom za obrambo podpisala pred dvema letoma. Zdajšnje polaganje novega asfalta je le del prve faze obnove nekdanjega Mobikroga in njegove nadgradnje v resno avtomobilsko dirkališče z dodatkom poligonov za varno vožnjo, usposabljanje gasilcev in podobno. Prvi fazi, ki so jo ocenili na 1,2 milijona evrov, bo domnevno sledilo še podaljšanje proge na dolžino 3,5 kilometra in tudi gradnja osrednjega objekta. Celoten projekt so lani ocenili na okrog 25 milijonov evrov. »Do zdaj nam je pri financiranju nekoliko pomagala Fundacija za šport, prav tako FIA. Zavedamo se, da bomo morali za nadaljnje načrtovane faze pridobiti še dodatne investitorje. Verjamem, da bodo v takem športnem objektu, ki lahko računa tudi na zaledje Zagreba, našli svoj interes. Zato tudi resno jemljemo dodatne površine na objektu, na primer poligone varne vožnje. Ti so prav tako vir financiranja, obenem pa so bili tudi del državnega lokacijskega načrta za objekt Gaj,« dodaja Anderlič.

Boštjan Avbelj 
najbolj vroče ime

Trenutno še ni mogoče zagotovo trditi, kaj se bo v dveh ali treh letih z objektom Gaj zgodilo. Po Anderličevi oceni bi sicer prvo avtomobilsko dirko lahko videli že v drugi polovici prihodnjega leta, a vprašanje celotnega financiranja bo zagotovo še prineslo velike izzive. »Vse dejavnosti izvajamo v imenu države, ki je tudi lastnik objekta in zemljišča. Z njimi si želimo doseči dolgoročen dogovor o njegovi prihodnosti, od katerega bo marsikaj odvisno. Pri gradnji nočemo obremeniti državnega proračuna, a treba bo najti ustrezno sinergijo in vizijo objekta za prihodnost,« nadaljuje Anderlič.

Medtem ko imajo v državah okrog Slovenije lastna dirkališča – relativno blizu sta dve stezi, ki gostita celo dirke najvišje ravni (Red Bull Ring v Avstriji, Hungaroring na Madžarskem) –, pri nas že nekaj let niso organizirali cestnohitrostne dirke. Kljub temu dirkaška scena živi. Domžalska ekipa Lema Racing vlaga v razvoj avtomobilov in prek pokalnih tekmovanj in veliko hitrejših avtomobilov daje priložnost tako začetnikom kot tudi voznikom iz tujine. Med Slovenci je najbolj vroče ime cestnohitrostnega dirkanja 26-letni Vrhničan Boštjan Avbelj. Letos je v Imoli prvič vozil v evropskem prvenstvu ETCC in si pred kamerami Eurosporta z Leminim seat leonom privozil prve točke. J