LJUBLJANA – Vzdržanje pri glasovanju glede seznama prednostnih projektov skupnega pomena v EU, med katerimi je tudi plinski terminal v Žavljah, bi nam onemogočilo morebitno sodno pot, je danes pojasnila premierka Alenka Bratušek. Še vedno pa ni zadovoljna, ker moramo glasovati tudi proti svojim projektom. »Upam, da nam ne bo žal,« je poudarila.
Edini razlog, da se je vlada na prejšnji seji odločila, da se Slovenija vzdrži pri glasovanju, je bil, da je na seznamu tudi sedem slovenskih projektov, je ob robu obiska Kemijskega inštituta, kjer so ji predstavili novi Preglov raziskovalni center, povedala Bratuškova. »Ocenili smo, da glasovati proti sebi ne bi bilo najboljše,« je dejala.
Onemogočena morebitna sodna pot
Dodatna pravna mnenja so pokazala, da Sloveniji ob vzdržanju glasu to onemogoči morebitno sodno pot, če bi bila ta kdaj potrebna. »To je edina stvar, da bo vlada na dopisni seji mnenje iz pridržanega spremenila v negativno,« je še dodala Bratuškova.
Preostalih sedem projektov bo sicer vseeno na seznamu prednostnih projektov skupnega pomena v EU in bodo šli naprej v postopek. Glede na to, da bo Slovenija verjetno edina država, ki bo glasovala proti celotnemu seznamu, bo ta namreč očitno potrjen, je že dopoldne pojasnil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.
Več bo znano v sredo
Medtem pa Evropska komisija upa, da bo v pogajanjih s Slovenijo in Italijo rešitev o uvrstitvi spornega terminala v Žavljah na seznam prednostnih evropskih energetskih projektov mogoče najti do srede, ko bodo članice EU v okviru posebne skupine na visoki ravni glasovale o tem seznamu. Končno odločitev bo sicer sprejela komisija jeseni.
Italija je na seznam prednostnih evropskih energetskih projektov sprva uvrstila projekt LNG Žavlje, ki pa ga je slovenskim pogajalcem uspelo preimenovati v kopenski LNG-terminal v severnem Jadranu.
V sredo bodo namreč članice EU v okviru posebne skupine, imenovane odločevalsko telo regionalnih skupin, odločile o seznamu, ki so ga pripravile te skupine in ki ga je morala pred tem potrditi tudi agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev Acer.
Kako bodo članice odločale, ni povsem jasno. Za potrditev seznama je po navedbah virov potreben 'širok konsenz', torej ne soglasje. A kaj točno 'širok konsenz' pomeni, ni jasno.
Končni seznam evropskih projektov bo sicer jeseni sprejela Evropska komisija. Vključitev projekta na seznam regionalnih skupin, ki bo potrjen v sredo, še ne pomeni, da bo ta projekt tudi na končnem, evropskem seznamu.
Prednosti prednostnih projektov
Pred sprejetjem evropskega seznama bo treba rešiti še niz odprtih vprašanj, povezanih s skladnostjo nekaterih projektov z evropsko okoljsko zakonodajo, so pri tem izpostavili v Bruslju. Gre za seznam prednostnih energetskih infrastrukturnih projektov v okviru evropskega instrumenta za povezovanje Evrope, za katere bo v obdobju 2014–2020 namenjeno pet milijard evrov. Ti prednostni projekti so imenovani projekti skupnega interesa, ker so pomembni za doseganje ciljev večje integriranosti evropskega energetskega trga.
Na seznamu je 130 projektov iz 28 članic, tudi sedem slovenskih v skupni investicijski vrednosti približno 1,2 milijarde evrov. Projekti na seznamu bodo imeli dve prednosti. Prvič, upravičeni bodo do evropskih sredstev, ki jih bodo lahko na podlagi razpisov dobili v obliki subvencij, projektnih obveznic ali poroštev. Drugič, upravičeni bodo do prednostne obravnave. Dobili bodo namreč posebno dovoljenje, ki jim bo zagotovilo lažji, hitrejši in preglednejši postopek za odobritev evropskih sredstev. V okviru tega postopka bo morala vsaka članica imenovati poseben organ po načelu 'vse na enem mestu'. Ta bo bdel nad procesom odobritve projekta, ki ne bo smel trajati dlje kot tri leta in pol.
Treba bo spoštovati obveznosti
A kljub prednostni obravnavi bodo morali projekti v celoti spoštovati vse obveznosti, ki izhajajo iz evropske okoljske zakonodaje, na primer pravila o oceni okoljskega vpliva, so pojasnili v komisiji. Komisija bo v zadnji fazi procesa odobritve evropskih sredstev za posamezen projekt preverila, ali spoštuje vse zahteve evropske okoljske zakonodaje. Če bodo projekti kršili evropska pravila, jih bodo umaknili s seznama, so opozorili v Bruslju.
