LJUBLJANA – Slovenska javnost ima različno mnenje o napadu na skrajno skupino Islamska država (IS). Z napadeno Francijo sočustvuje, a ni povsem prepričana, ali bi bila podpora poleg moralne tudi vojaška, je pokazala anketa, objavljena v današnjem Delu.
Napad v Parizu je bil teroristično dejanje in nikakor ne napoved vojne, meni več kot polovica vseh sodelujočih. Čeprav so dogodki v francoski prestolnici zelo odmevali, v Sloveniji niso povečali občutka ogroženosti. Slabih 60 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da se zaradi napadov v Parizu ne počutijo ogroženi, slaba petina občuti ogroženost, dobra petina pa se ni znala opredeliti.
Na vprašanje, kako naprej oziroma kako rešiti problem IS, je dobra tretjina vprašanih menila, da je treba okrepiti napade, to naj storijo svetovne velesile (ZDA, Rusija in drugi). Četrtina vprašanih je prepričana, da se v konflikt v Siriji ne bi smeli vpletati, zato naj sami rešijo svoje probleme, petina pa bi bila za okrepitev napadov na IS, a le pod okriljem ZN.
Nasprotniki napadov na IS so predvsem ženske in študenti
Slovenska javnost je pri podpori napadov na IS razdeljena. Dobrih 40 odstotkov vprašanih bi podprlo napad na IS, 44 odstotkov pa bi jih bilo proti. Pri tem vprašanju je zanimivo, da so med podporniki napadov najbolj zagreti moški, podporniki SDS in tudi SMC. To kaže na ugotovitev, da slovenska javnost pri tem vprašanju presega ideološke razlike. Nasprotniki napadov na IS so predvsem ženske in študenti.
Slovenska javnost je razdeljena tudi ob vprašanju, ali naj slovenska država podpre Francijo v napadu na IS. Statističnih razlik med tistimi, ki podpirajo napade na IS (40 odstotkov), in tistimi, ki so proti temu (39 odstotkov), tako rekoč ni. Tudi pri tem vprašanju opažajo preseganje ideoloških razlik, saj podporo Franciji izrekajo tako podporniki SMC kot podporniki SDS. Zadržanost do podpore izražajo anketiranci v starostni skupini od 18 do 25 let.
Posledice napadov v Parizu bodo čutili tudi begunci z Bližnjega vzhoda, ki zadnjih nekaj mesecev množično prihajajo v Evropo. Skoraj dve tretjini vprašanih sta prepričani, da se bo odnos do beguncev zagotovo ali verjetno zaostril. Politiko odprtih vrat pa bi dopustilo le dobrih deset odstotkov anketiranih.
Telefonsko anketo je na vzorcu 400 anketirancev 17. in 18. novembra za Delo opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.
