Slovenec v vesolje na zlati ploščici

Profesor Anton Mavretič, inženir elektronike in svetovno uveljavljen znanstvenik s koreninami v Beli krajini, je tudi po več kot petih desetletjih v Ameriki še zelo povezan s Slovenijo. Po upokojitvi so njegovi stiki z rojaki in domovino še močnejši, saj ima med obiski doma dneve zapolnjene s predavanji, srečanji in drugimi aktivnostmi.

Prestižne zaposlitve

Študirati je začel na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Znan kot kritični ocenjevalec slovenskih akademskih institucij, ki so pogosto še vedno precej zaprte za profesorje od drugod in zato tudi manj privlačne za tuje študente, ob tem prizna in poudarja, da naše ustanove mlade vendarle oborožijo z veliko znanja. Mnogo študentov, ne nazadnje tudi sam, se je uveljavilo v tujini. Njemu se je možnost študija zunaj ponudila, ko ga je sorodnik iz ZDA povabil v Denver. Tam je Anton končal univerzitetni študij in si pridobil magistrski naslov.

Nato se je v začetku 60. let vrnil v domovino, da je odslužil vojsko, jeseni leta 1962 pa se je vpisal na doktorski študij na newyorški univerzi Syracuse. V letu in pol je opravil vse kvalifikacijske izpite, vendar se mu je iztekalo dovoljenje za bivanje v Ameriki. Zaposlitev pri firmi Westinghouse v Pittsburghu mu je omogočila, da je ostal. V podjetju je sodeloval pri razvojnih projektih, povezanih s televizijo v barvah.

Jeseni 1965 je na Pennsylvania State University nadaljeval doktorski študij, leta 1968 doktoriral in se takoj zaposlil v znamenitem MIT, Massachusetts Institute of Technology. V Bostonu se je deset let ukvarjal z raziskovanjem vesolja. Njegova naslednja postaja je bilo harvardsko univerzitetno središče za astrofiziko, naposled pa se je 1980. zaposlil kot profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo na Univerzi Boston, kjer je delal 15 let.

V penziji nima časa

Po upokojitvi ni miroval. Posvetil se je svetovanju, odzval pa se je tudi vnovičnemu povabilu bostonske univerze, natančneje tamkajšnjega Centra za fiziko vesolja, ki je iskal sodelavce pri projektu zračnih sil vojske ZDA, vreden več kot štiri milijone dolarjev.

Usmerili so se v razvoj in izdelavo naprave za merjenje visokoenergijskih delcev, od Zemlje oddaljenih od 6000 do 12.000 kilometrov; omenjeni delci so problematični za vesoljske potnike. Mavretičeve izkušnje in znanje, pridobljeni v projektih za vesoljsko agencijo Nasa, kot je bil Voyager, denimo, so bili za raziskave izjemno dragoceni.

Dr. Mavretič je dobitnik številnih priznanj, lastnik patentov, poleg tega je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob vseh aktivnostih, ki se jim že šesto desetletje posveča onkraj luže, kjer si je ustvaril dom in družino, si vedno vzame čas za sodelovanje z rojaki iz domovine. Na tradicionalnih konferencah slovenskih znanstvenikov iz tujine v organizaciji Svetovnega Slovenskega kongresa (SSK) je denimo že večkrat pojasnjeval, zakaj in kako moramo v Sloveniji več investirati v znanost pa v kroženje možganov.

O izzivih, kot so inovacije, vodenje in podjetništvo, bo govoril tudi na konferenci SSK, ki bo 17. in 18. oktobra v Ljubljani. Še prej bo obiskovalcem festivala znanosti v sklopu Slovenske znanstvene fundacije razkrival skrivnosti neskončnega vesolja.

Med tokratnim bivanjem v domovini ga z ženo Darinko, Gorenjko, čaka še kup obveznosti, tudi ogled Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju in obisk rojstne Metlike.

Avgusta lani je vesoljska sonda Voyager 1 na razdalji več kot 19.000,000.000 kilometrov od Zemlje zapustila naše osončje. Na instrumentu za merjenje solarne plazme (PLS) je sredi zlate ploščice vgravirano ime – Anton Mavretič.