Slovenec na leto pridela do 90 kil bioodpadkov

VRHNIKA – Razpadanje in gnitje v naravi ni nobena znanost, saj narava zase vselej najbolje poskrbi. Problem je razgradnja bioloških gospodinjskih odpadkov na javnih odlagališčih, ki v Sloveniji predstavljajo velik delež komunalnih odpadkov.

Omenjeni biološko razgradljivi odpadki pomenijo velik pritisk na okolje, saj se pri gnitju in razpadanju na odlagališčih sproščata metan in ogljikov dioksid. Po izračunih z eno tono bioloških odpadkov v okolje spustimo 100 kubičnih metrov metana in 40 kubičnih metrov ogljikovega dioksida.

Strokovnjaki rešitev vidijo v dveh smereh; prva možnost predvideva hišno gospodinjsko kompostiranje bioloških odpadkov, druga pa so večje kompostarne, s čimer se zmanjšuje delež bioodpadkov v toku komunalnih odpadkov, hkrati pa se tokokrog sklene z novim uporabnim proizvodom – kompostom.

Primer dobre prakse

Prava znanost pa je ustvariti razmere za nadzorovano kompostiranje sredi urbanega okolja, da ne zasmradimo lokalnega okolja oziroma prebivalstva in, seveda, da imamo na koncu nekaj od tega. Kompostarna Rosa na Vrhniki je morda primer dobre prakse.

Po besedah njenega upravitelja Matjaža Rusa Ljubljančani pridelajo 17,000.000 kilogramov gospodinjskih bioodpadkov na leto (slovensko povprečje je od 60 do 90 kilogramov na osebo), se pravi ostankov zelenjave pri pripravi kosila, bananinih olupkov, jabolčnih ogrizkov ter odrezkov krompirja, kumar, bučk, čebulnega perja ... Hkrati v slovenskih mestih pridelamo še od 20 do 30 kilogramov vrtnega odpada na prebivalca, v Ljubljani torej slabih 7,000.000 kilogramov vrtnih odpadkov.

V Kompostarni Rosa, kjer gospodinjske biološke odpadke ter lesne odpadke (lesena embalaža, palete, škatle ...) pridobijo od komunalnih služb, na leto predelajo in skompostirajo 14.000 ton bioloških odpadkov in so največja ter najmodernejša kompostarna v Sloveniji.

Drobilnik, presejalnik, mešalnik

Po besedah Rusa so pred leti prevzeli staro postrojenje kompostarne propadle tovarne Usnje Vrhnika in leta 2010 uredili sodobno kompostarno za biorazgradljive odpadke. »Pri postopku pridobivanja komposta smo se zgledovali po modelu nemških kompostarn; nabavili smo stroje in uredili hale za kompostiranje ter dodali biofilter, sistem za filtracijo.«

Zanimivo je, da tudi moderno kompostiranje temelji na mehanskem drobljenju, mešanju in presejanju tvarine, ki se tako počasi spreminja v kompost.

Rus nam je nazorno razložil proces kompostiranja: »S komunalnih tovornjakov gredo bioodpadki na tehtnico, od tam jih drobilnik zmelje na koščke, kupe zmlete surovine prepeljemo v kompostirno halo, kamor lahko naenkrat nasujemo 1600 ton. Aktivni proces kompostiranja v zaprti hali, kjer maso občasno premešamo, traja tri tedne, tam poteka aerobni proces razgradnje brez posebnih dodatkov. Nato mora kompost dozoreti, ko je zrel, ga s presejalnikom presejemo in uskladiščimo. Pred kratkim smo začeli polniti 20-litrske vreče komposta za vrtove in lončnice.« Celoten proces kompostiranja od bioloških odpadkov do uporabnega komposta traja vsaj štiri mesece.

»Glavni odjemalec komposta so komunalna podjetja, ki ga potrebujejo za zasipanje deponij, z maloprodajo pa smo bolj na začetku,« pove. Mimogrede, v Kompostarni Rosa Stara Vrhnika 95a bodo imeli 11. in 12. maja dan odprtih vrat z demonstracijo delovanja kompostarne z začetkom ob 9. uri.

Trava spomladi, listje pozimi

Prva značilnost vrhniške kompostarne je, da to ni finančna družba, ampak čisto prava proizvodnja komposta. Se pravi proizvoda, ki ga je treba na trgu prodati. Trenutno zaposlujejo sedem delavcev, ki so za današnje razmere zelo solidno plačani.

Presenetljivo, ko smo zapeljali na dvorišče, smo pričakovali vonj po gnilobi, a ga tako rekoč nismo zaznali. »Biofilter s kokosovimi mix vlakni, ki filtrira zrak in vpija smrad, je bila naša zadnja velika investicija, vredna 250.000 evrov,« pove Rus in dodaja, da imajo okoljsko proizvodno dovoljenje za 20.000 ton na leto. Nekaj je še možnosti za razvoj. Zanimivo pri vsem skupaj je, kako v pomladanskem času, ko se začne košnja vrtnih trat, dobijo v zabojnikih tudi do 70 odstotkov pokošene trave.

»Jeseni dobimo listje in jabolka, ki jih nihče ne pobira!« V Sloveniji še ni učinkovitega sistema za obravnavo bioloških odpadkov, ki, mimogrede, močno dvigujejo ceno procesu skladiščenja odpadkov, zato naj bi bilo ločevanje odpadkov tako pomembno.