RADLJE OB DRAVI – Civilna iniciativa Apače, ki je v preteklih letih takratnima vladama že dokazovala problematiko dvojnega obdavčevanja zaslužkov delavcev iz Slovenije, ki se na delo vozijo v Avstrijo, nasprotuje nameram zdajšnje vlade, da zanje ukine veljavne olajšave. V soboto zvečer so problematiko v Radljah ob Dravi predstavili okoli 200 koroškim delavcem.
Niso zadovoljni s sklepom
Civilna iniciativa Apače je 8. oktobra na vlado naslovila protestno pismo proti vladnemu sklepu, sprejetemu 4. oktobra, s katerim se odpravi posebna osebna olajšava za čezmejne delovne migrante. Olajšava je bila določena v obliki zmanjšanja davčne osnove od navedenega dohodka iz delovnega razmerja in je stopila v veljavo konec leta 2009.
Pogovori o ureditvi obdavčevanja delavcev migrantov pa so se začela že 2007, ko je takratna vlada predsednika Janeza Janše sprejela sklep, da se pristopi k spremembi veljavne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja z Avstrijo. S tem je takratna vlada, kot je za STA dejal predsednik Civilne iniciative Apače Dušan Cvetko, pritrdila njihovi razlagi, da je treba ohraniti dohodkovni položaj rezidentov Slovenije, ki so zaposleni v Avstriji.
Civilna iniciativa je v takratnih pogovorih z vlado premierja Janše in pozneje Boruta Pahorja predstavila dokumentacijo in vrsto izračunov, ki so po Cvetkovih besedah pokazali, da bi zaradi povsem različnega davčnega sistema med državama prišlo do zelo visokih obdavčitev slovenskih državljanov, ki imajo vir dohodka v Avstriji. Spremembe, s katerimi so se v civilni iniciativi strinjali, je nato Pahorjeva vlada uvedla v spremenjeno davčno zakonodajo.
Delavci bi bili na slabšem
»Naši argumenti danes ostajajo isti in tudi vaši bi morali ostati, saj ni prav nobenih utemeljenih razlogov, da lahko danes razmišljate drugače, kot ste razmišljali v letu 2007 ali 2009,« so v pismu vladi in ministru za finance Janezu Šušteršiču zapisali v Civilni iniciativi Apače. Izračunali so, da bi glede na najnovejši sklep vlade delavci migranti morali v povprečju skoraj četrtino svojega letnega neto dohodka nameniti za plačilo dohodnine slovenski državi.
Letno bi to znašalo nekje od 2000 do 5000 evrov, ponekod tudi več. To pa bi za delavce migrante in njihove družine, kot pravi Cvetko, pomenilo bistveno poslabšanje stanja osnovnih dobrin, zato je zanje sklep nesprejemljiv. Vlado so v pismu 8. oktobra zaprosili za pogovore, vendar odgovora še niso prejeli. Medtem pa delavce migrante, ki jih je največ v Pomurju, na Koroškem in Štajerskem, nekaj pa tudi na Gorenjskem, seznanjajo s posledicami na vladi sprejetih sklepov.
Če se država ne bo ustrezno odzvala na opozorila, v Civilni iniciativi Apače napovedujejo državljansko nepokorščino z namenom »dokazati slovenski in tudi svetovni javnosti, kako davčno nenasitna je naša oblast«. Predlog sprememb zakonodaje je sicer trenutno v parlamentarni proceduri, je povedal Cvetko.
Po neuradnih ocenah je delavcev migrantov, ki živijo v Sloveniji, na delo pa se dnevno ali tedensko vozijo v Avstrijo, od 12.000 do 15.000.