LJUBLJANA – V teh dneh so oblast v marsikaterem mestu prevzele maškare, Slovenci pa z vidika kulturne dediščine poznamo dva temeljna modela pustnega praznovanja. Na eni strani imamo pustne maske, prek katerih so ljudje izražali tisto, česar družba ni dopuščala, imamo pa tudi maske, ki so odganjale zimo, je pojasnil etnolog Janez Bogataj.
Karnevalski sprevodi, ki kritizirajo družbene razmere
Oba arhaična kulta sta se v pustnem dogajanju ohranila do danes, je dejal Bogataj. Po njegovih besedah poznamo karnevalske sprevode, ki pomenijo kritiko družbenih razmer v Sloveniji, Evropi in v svetu, poznamo pa tudi gledališče zgodovine, kar pomeni, da na živ način prikazujemo določene pustne like in njihova nastopanja, kakor so bila značilna za bolj odmaknjena zgodovinska obdobja.
Etnologinja Mateja Habinc pa je kot glavno razliko med nesodobnim in sodobnim pustovanjem navedla to, da se danes maskirajo vsi, ki se želijo, kar pomeni, da je pust podlegel komercializaciji. Habinčeva meni, da je danes ob pustu manj samoustvarjanja, večina ustvarjalnosti pa je po njenih besedah osredotočena na skupinske maske, ki se odzivajo na aktualno dogajanje.
Pustovanje v Cerknici
V Cerknici se je tradicionalna povorka s čarovnicami in z drugimi maskami ter s coprniško pramaterjo Uršulo na čelu začela zgodaj popoldne. Že ob 11. uri pa je bil Butalski tek v maskah po karnevalski trasi.
