Slovenci vsak dan govorimo 175.000 ur po mobijih

Romantična večerja v dvoje v mirnem okolju priznane restavracije, kjer je hrana pravo gurmansko doživetje, parček se sproščeno pogovarja in hihita. Nakar trenutek romantičnosti uničijo digitalni takti Beethovnove devete simfonije. Nekaj možakarjev za sosednjimi mizami nagonsko seže v žep suknjiča, a si večina, razen enega, oddahne z mislijo: »Ni bil moj.«

Prizor, ki bi ga pred 20 leti zelo težko doživeli. Nič nenavadnega, ko pa si je takrat telefon lahko privoščila le peščica podjetnikov, zanj pa so odšteli skoraj toliko kot za polovico Volkswagnovega golfa. Analogno omrežje NMT je v Sloveniji začelo delovati leta 1991 (ugasnilo je 2005., slabih 10 let po pojavu omrežja nove generacije s kratico GSM). Danes nas različne melodije mobilnih telefonov spremljajo tako rekoč na vsakem koraku. Tu in tam digitalni orkester zaigra tudi v našem žepu.

Pametni telefoni

Mobilni telefoni že nekaj časa niso le naprave za telefoniranje, ampak ponujajo številne dodatne možnosti uporabe, ki s to osnovno funkcijo nimajo nič skupnega. Proizvajalci so sodobnim mobilnikom kmalu dodali fotoaparat, glasbeni predvajalnik in možnost prebiranja elektronske pošte. Tako so telefoni sčasoma postali pametni. Četudi v mobilnik vgrajeni fotoaparat še zdaleč ne dosega kakovosti pravega fotoaparata, lahko z njim v optimalnih razmerah naredimo povsem spodobno fotografijo.

Pametni telefoni so tudi odličen vmesnik za dostop do družabnih omrežij, kakršna sta denimo facebook in twitter. Ni daleč dan, ko bo mobilnik v celoti zamenjal tudi našo denarnico (čeprav se to deloma že dogaja) – telekomunikacijski gigant Telefónica je nedavno objavil, da se bodo konec leta intenzivno lotili mobilnega plačevanja. Da so pametni telefoni priljubljeni tudi med Slovenci, potrdi podatek, ki so ga z nami delili pri Si.mobilu: dva od treh prodanih mobilnih telefonov sta pametna.

Medtem ko je Gutenbergov tiskarski stroj za globalno uporabo potreboval 200 let, so pametni telefoni osvojili svet v zgolj petih letih. Še korak dlje gredo tablični računalniki – na primer Applov ipad in Samsungov galaxy tab –, ki lahko zunaj pisarne ali stanovanja povsem zamenjajo prenosni računalnik. Vseeno je uporaba tabličnih računalnikov na slovenskem trgu še vedno razmeroma nizka – uporablja jih okoli pet odstotkov uporabnikov.

427 milijonov SMS-sporočil

Na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) so izračunali, da je bilo ob koncu prvega četrtletja letošnjega leta skoraj 2,166.000 uporabnikov mobilnega omrežja. To je dva odstotka več kot v enakem času lani. Od tega je bilo več kot štiri petine zasebnih uporabnikov. Statistika še kaže, da se je v primerjavi z enakim obdobjem lani odhodni promet v prvih treh mesecih letos povečal za tri odstotke, kar izraženo v urah pomeni, da smo se Slovenci od januarja do aprila po mobilnih telefonih pogovarjali skoraj 16 milijonov ur. Temu dodajmo še približno 427 milijonov SMS-sporočil in skoraj 10 milijonov MMS-sporočil, kolikor smo jih Slovenci poslali v prvem četrtletju letos. Kar 90 odstotkov so jih poslali zasebni uporabniki, pri govorni telefoniji pa je ta delež manjši – 73 odstotkov.

Ob tako velikem odstotku zasebnih uporabnikov se seveda poraja vprašanje, koliko ljudi uporablja svoj telefon tudi v službene namene. V Nemčiji je takšnih okoli 34 odstotkov, ugotovitve neke študije pa kažejo, da je kar 88 odstotkov vprašanih prek mobilnega telefona ali elektronske pošte dosegljivih tudi zunaj delovnega časa. Stalna dosegljivost je dvorezen meč. Po eni strani nam prenosni telefon omogoča več svobode, saj nismo več vezani na pisarno, po drugi strani pa hitro postanemo suženj dosegljivosti in še težje potegnemo ločnico med zasebnim in službenim.

Nenehno dosegljivi

Medtem ko smo nekoč delovni dan končali tisti hip, ko smo zaprli vrata pisarne, je danes drugače. Zaradi napravice s tipkami in ekranom, ki cinglja v našem žepu, nismo dosegljivi le za ženo, prijatelje in sorodnike, ampak tudi za delodajalca. Tudi če to ni njegova zahteva, imamo občutek, da moramo biti nenehno dosegljivi. Kot pravijo nekateri psihologi, nam to daje občutek, da nas potrebujejo in da brez nas ne gre. Vse skupaj že diši po zasvojenosti. V nemškem Volkswagnu so se zato odločili, da elektronske pošte, ki doseže njihov strežnik zunaj uradnih ur, ne posredujejo naprej na službene mobilne telefone.

Postajamo nekakšni digitalni zasvojenci, ki si brez mobilnega telefona in interneta ne morejo več predstavljati življenja? Mar se ne vprašamo vsakič, ko zapustimo dom, ali imamo s sabo mobilni telefon? In kadar ga slučajno pozabimo, imamo občutek, kot da nam nekaj manjka. Številni tuji strokovnjaki pravijo, da je sla po mobilnem komuniciranju – pa naj bo to klepet po telefonu, dopisovanje z SMS-sporočilci ali spremljanje dogajanja na facebooku – že kar epidemična. V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo usposobljene terapevte, ki se bodo ukvarjali z odvisnostjo od digitalnih napravic.

Tudi brez gre

Kot je v intervjuju za nemški Spiegel dejala ameriška sociologinja Sherry Turkle, mobilni telefon ni več le uporabna napravica, ampak ga mnogi razumejo že skoraj kot del svojega telesa, s čimer postajajo nekakšni ljudje stroji. Zaradi mobilne komunikacije se izgubljajo pristni odnosi med ljudmi, pogovore pa zamenjuje dopisovanje prek mobilnika. Ta pojav je nadvse pogost pri mladih, kar je seveda po svoje skrb vzbujajoče. Naj to ilustriramo s primerom: najstnik v Ameriki prejme v povprečju 3417 tekstovnih sporočil na mesec, ugotavljajo v raziskovalni hiši Nielsen.

Ob tem se vprašajmo, ali sploh še gre brez digitalnih naprav. Očitno gre, saj tudi danes obstajajo ljudje, ki ne uporabljajo mobilnega telefona. Večinoma so to starejši, ki pa bi jim mobilnik morda v nekaterih situacijah lahko celo rešil življenje. So pa tudi mladi, ki zavzamejo drugačno držo, želijo biti drugačni od množice in ne uporabljajo mobilnega telefona. A takšnih je zelo malo. Vendar, vsaka naprava ima tudi stikalo za izklop in morda bi bil pravi čas, da ga uporabimo pogosteje in da, sploh med oddihom, mobilni telefon prižgemo le takrat, ko nam, denimo, poči pnevmatika in moramo nujno poklicati pomoč – pred 20 leti bi morali v takšnem primeru pešačiti do najbližje telefonske govorilnice ali sami zakrpati zračnico.