LJUBLJANA – Vlada je potrdila predlog zakona o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Hrvaške in njihovih družinskih članov, s katerim se podaljšuje prehodno obdobje po 1. juliju letos 2015 za nadaljnja tri leta. O predlogu bo zdaj odločal državni zbor (DZ).
Temeljni razlog za pripravo predloga zakona je zaščita slovenskega trga dela pred prostim zaposlovanjem in delom hrvaških državljanov po vstopu Hrvaške v EU. »Ne glede na to, da je stanje na slovenskem trgu dela nekoliko boljše, kot je bilo leta 2013, in da napovedi za prihodnje obdobje nakazujejo pozitiven trend gospodarske rasti in zaposlenosti, je še vedno potrebna previdnost. Zlasti ker se Slovenija, na kar opozarjata tako OECD in Evropska komisija, ubada s strukturno brezposelnostjo, velikim deležem nizko izobraženih brezposelnih in nizko stopnjo zaposlenosti nizko izobraženih. Poleg tega pa se starostna skupina brezposelnih med 30. in 39. letom v Sloveniji povečuje in je dosegla že skoraj 24 % konec leta 2014 in marca 2015. To pa je tudi struktura hrvaških državljanov, ki so se zaposlovali v Sloveniji po letu 2013. Potrebna je aktivacija slovenskih brezposelnih oseb, zato menimo, da je treba ohraniti institut kontrole trga dela za dostop hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov na slovenski trg dela,« odločitev utemeljujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zaposlovali manj tujcev
Ugotavljajo pa, da je zaposlovanje tujcev v Sloveniji v zadnjih dveh letih izrazito upadlo, kar je tudi posledica krize, ki pesti Slovenijo. Zaposlovanje hrvaških državljanov v Sloveniji se je v zadnjih dveh letih le za malenkost zmanjšalo (1,5 %), kar je mogoče pripisati tudi uvedbi prehodnega obdobja v letu 2013. Posledica tega pa je po drugi strani povečanje števila napotenih delavcev iz Hrvaške (od 2236 v letu 2013 do 4186 v letu 2014). Na področju prostega pretoka storitev namreč ni omejitev.
Glede na navedeno ocenjujemo, da je mogoče ob uvedbi prostega gibanja državljanov Hrvaške in njihovih družinskih članov predvideti povečanje zaposlovanja hrvaških državljanov, saj gre za državo s primerjalno nižjim življenjskim standardom in za državo, na katero meji Slovenija. Prav tako pa je Hrvaška država, ki se zaradi krize ubada z vse večjim izseljevanjem. Glede na to ter na geografsko in kulturno bližino, jezikovno sorodnost in razvito mrežo neformalnih in sorodstvenih povezav bi imela izenačitev državljanov Hrvaške z domačimi delavci velik negativen vpliv na stanje na domačem trgu dela in stopnjo brezposelnosti.
In kakšne rešitve predloga zakon? Predlog zakona regulira samo nove zaposlitve državljanov Hrvaške, ki na slovenski trg dela vstopajo prvič oziroma v času začetka uporabe predloga zakona ne živijo v Sloveniji. Državljani Hrvaške in njihovi družinski člani se bodo lahko zaposlovali za kateri koli namen samo na podlagi veljavnega dovoljenja za zaposlitev. Po dveh letih neprekinjenega zakonitega prebivanja v Sloveniji bodo imeli pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela. Delo bodo lahko opravljali pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, še pojasnjujejo na ministrstvu.
