TELEVIZIJA

Slovenci obožujemo resničnostne šove

Objavljeno 29. december 2013 11.44 | Posodobljeno 29. december 2013 11.45 | Piše: Maja Kepic

Psihoterapevtko Veroniko Seles smo vprašali, zakaj tako radi gledamo takšne vsebine, prekaljenega televizijskega mačka Branka Čakarmiša pa, ali se bodo te smernice nadaljevale tudi v prihodnje.

Branko napoveduje, da se bo tudi v prihajajočem letu kuhalo in pelo. Foto: Ljubo Vukelič

Po dolgem in napornem delavniku se ob večerih večina ljudi z veseljem prepusti gledanju televizijskih programov. Zadnje mesece jih domala že vsak večer pričakajo najrazličnejše oddaje, ki jih imenujemo resničnostni šovi. O tem, koliko so res resničnostni in koliko šovi, bi lahko na dolgo razpravljali, a gledalci imajo to očitno radi. Vsaj tako kažejo podatki o gledanosti, saj so tovrstni šovi tudi pri nas najbolj gledani.

Privoščljivi in nevoščljivi

A da ni vse zlato, kar se sveti, opozarja Veronika Seles, doktorica znanosti, ki se ukvarja z družinsko in zakonsko terapijo ter vodi ljubljanski Psihoterapevtski inštitut (PTI). »Ljudje vselej radi opazujemo in se učimo. Radi kritiziramo, kar nam ni všeč, pa tudi hvalimo in se poistovetimo s tistim, kar nam je, ter se s tem tudi primerjamo,« o tem, zakaj tako radi spremljamo takšne oddaje, pove Selesova. Dodaja, da se ljudje tudi radi naslajamo nad nesrečo in neuspehom drugih. »Nekaj dobrega lahko osebnostno ogroža osebo, ki te lastnosti nima in jo zato želi pri drugem izničiti, da se nato lahko sam bolje počuti,« pojasni psihoterapevtka. Strinja se, da Slovenci, ki smo pregovorno nevoščljivi in privoščljivi, po tem morda še nekoliko izstopamo. »Zavist je seveda prisotna povsod, razlika je le v količini, te pa je v Sloveniji kar veliko.«

Vrednote, ki jih širi takšen TV-program, so od šova do šova različne. »Če iščemo najboljšega kuharja, so določene odlike vsekakor pomembne in gledalec že samo z gledanjem lahko iz prve roke pridobi marsikatero pomembno in koristno informacijo, ki omogoča rast in razvoj. Imamo pa tudi take, kjer je spornih veliko stvari,« pravi Selesova.

Starši, bodite kritični!

Oddaje, v katerih iščejo neki talent ali znanje (Slovenija ima talent, Gostilna išče šefa), imajo manj negativnega vpliva kot, denimo, tiste, kjer tekmovalci le poležavajo na kavču in se za denarno nagrado borijo izključno tako, da sobivajo v isti hiši (Big Brother, Paradise Hotel). »Prva skupina šovov je tudi stimulativna in izobraževalna ter zato v marsičem zelo pozitivna v nasprotju z drugimi. Se pa lahko iz vseh kaj naučimo. Če ne drugega, vsaj to, česa si ne želimo.«

Gledalci, še posebno mladi, ki se še razvijajo in oblikujejo samopodobo, se radi primerjajo z junaki šovov: »Gledalci tudi verjamejo, da je kaj, kar je tam prikazano, dobro in pomembno. To seveda v mnogo primerih ni res,« meni sogovornica. Dodaja, da je pomembno, da si očetje in mame takšne oddaje ogledajo skupaj z otroki. »Predvsem pa bi morali z njimi kritično vrednotiti dejanja in besede, izrečene v oddaji,« še opozarja terapevtka.


Televizijske zdrahe v letu 2013

Največ prahu je vzdignil prestop Klemna Slakonje s TV3 Medias, kjer je vodil oddajo Zadetek v petek (18,7-odstotni delež gledalcev), na POP TV, kjer vodi oddajo Je bella cesta (43-odstotni delež gledalcev). Klemen je pojasnil, da se je za ta korak odločil, ker so na TV3 zamujali s plačili in njemu ter ekipi na drugi televiziji ponudili boljše razmere. Svoje sta dodali še Oriana Girotto, ki je na TV3 Medias vodila kuharsko oddajo Sol in poper, nato pa se javno zgražala, ker ni dobila redno izplačanih honorarjev (da je prejela želeni denar, je takrat po mizi menda udaril celo njen nekdanji mož Boris Cavazza), in Lucija Gubenšek, ki je pompozno napovedala novo oddajo Modni dvoboj, ko pa bi ta morala priti na spored, so s televizije sporočili, da zaradi finančnih težav ukinjajo vso lastno produkcijo. Na Planet TV, pa očitno stavijo na znane slovenske lepotičke. Za voditeljico šova Ljubezen na deželi so izbrali pevko Sašo Lendero, v prihajajočem šovu Zmenek na slepo sta se za voditeljski stolček udarili Jasna Kuljaj in Natalija Verboten, ki je v tem dvoboju potegnila krajšo. No, ali bo morala Verbotnova priznati poraz tudi v sporu z RTV Slovenija, še ni znano. Prav v zadnjih dneh iztekajočega se leta je namreč odjeknila novica, da pevka menda toži javno televizijo, češ da so ji ukradli idejo in koncept za oddajo Pri Jožovcu z Natalijo, ga zapakirali po svoje in umestili v program kot Slovenski pozdrav, narodno-zabavni šov, ki ga zdaj vodi modrijan Blaž Švab. Sicer pa ima neporavnane račune s TV Slovenija tudi Jasna, ki čaka le še na razplet tožbe proti nekdanji ekipi oddaje Na zdravje!.

S šovom se živi

Branko Čakarmiš, programski direktor največje televizijske hiše pri nas, ima seveda svoj pogled na tovrstne zabavne oddaje. »Gledalci se z junaki resničnostnih šovov bolj povežejo, saj so to njihovi sosedje, znanci njihovih znancev, eni izmed njih. Če je zgodba okrog tekmovanja napeta in zanimiva, postanejo tudi sledilci in navijači. Ne samo pred TV-zaslonom, ampak tudi na družabnih omrežjih. Z dobrim resničnostnim šovom se živi, ne da se ga samo gleda! Tak šov kot televizijska forma je produkcijsko in programsko učinkovita oblika, v katero bomo dodajali različne vsebine tudi v prihodnje.«

In na podlagi česa se na POP TV odločajo, kateri oziroma kakšen šov bodo uvrstili v program? »Ker delamo dolgoročno, si vzamemo kar nekaj časa za premislek o tem, kaj bomo gledalcem ponudili. Na kratko pa takole – če imajo oddaja, liki in junaki v njej zgodbo, zanimivo za gledalce, potem postanemo vznemirjeni. Če ocenimo, da lahko doseže visoko gledanost, je že skoraj pod streho. Če pa sklenemo, da jo lahko kakovostno produciramo, imamo običajno v rokah hit.«

Slovenski okus, pravi, je podoben okusu povprečnega evropskega gledalca. »Z nekaj izjemami. Denimo: turške serije niso najbolj po okusu slovenskega gledalca. Po naših izkušnjah so bolj sledili Kmetiji kot Big Brotherju, še najraje pa gledajo šov Gostilna išče šefa.« Čakarmiš dodaja, da je tudi z zabavnimi oddajami, ki jih vodijo Peter Poles in Vid Valič (Vid in Pero šov) ter Klemen Slakonja (Je bella cesta), zelo zadovoljen, saj so odlično gledane, zato jih bomo lahko spremljali tudi v novem letu. »Poleg tega bomo spomladi razveselili z novostmi, lahko pa tudi rečem, da bomo še naprej kuhali in peli.«

Kakovost na psu

Bolj kritična je dolgoletna voditeljica zabavnih oddaj na TV Slovenija Miša Molk, ki ugotavlja, da so lahkotnejše vsebine, kakršne ponujajo tovrstni šovi, večini gledalcev ljubše kot oddaje, v katerih bi se morali miselno bolj naprezati, da bi razumeli vsebino. »Vseeno pa gledalcev ne smemo podcenjevati: resda želijo več pozitive, a so občutljivi tudi za slab ali nizek humor, kot ga denimo producirata smešna Jožeta (prej v oddaji Na zdravje! na TV Slovenija, zdaj v oddaji Raketa na Planet TV, op. a.). Nujno je treba vpeljevati tudi drugačen pristop, izostreno satiro, zahtevnejšo komiko, dober stand up, česar trenutno na naši televiziji zelo primanjkuje. Razvedrilni program je po več desetletjih na najnižji ravni, vsaj glede raznolikosti ponudbe,« je ostra Molkova.

In ponudbe na nacionalni televiziji res ni veliko. Med tovrstne oddaje bi morda spadala le Zaigraj še enkrat, sam, ki jo vodita Tilen Artač in Jure Godler, pa še ta ni na sporedu v najbolj gledanem terminu, temveč v poznih večernih urah.

Deli s prijatelji