Družinska tragedija, ki je prejšnji mesec pretresla Ptuj, ko je 75-letni Mihael Kostevc s starejšo vojaško puško, za katero ni imel dovoljenja, v spalnici domače hiše najprej ustrelil 70-letno ženo Ivanko, nato pa si z istim orožjem sodil še sam, je znova odprla vprašanje o tem, koliko orožja imamo Slovenci doma in kako lahko je priti do njega.
Zakonodaja je pri tem precej stroga, saj mora prosilec za pridobitev dovoljenja za nabavo orožja izpolniti šest pogojev. Mora biti starejši od 18 let in ne sme biti pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja ali za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja. Opraviti mora zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem ter dokazati upravičene razloge za izdajo orožne listine, denimo da je ogrožena njegova osebna varnost, ali pa predložiti dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja, ali dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji. Ljudje, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost ali so odvisni od alkohola oziroma mamil ter živijo v okoliščinah, ki kažejo na to, da niso primerni za posedovanje orožja, dovoljenja ne morejo dobiti.
Zavrnili le 32 vlog
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo lani vloženih 6334 vlog za nabavo orožja, zavrnili so jih le 32. Med glavnimi razlogi za posedovanje prednjačita lov (3414) in šport (2141), le 56 vlog je bilo zaradi lastne varnosti. Veliko zanimanja za orožje je tudi med zbiratelji (503) in tistimi, ki orožje podarijo (110). Število lastnikov orožja v Sloveniji se iz leta v leto veča: konec 2010 je imelo 35.265 lastnikov 115.027 kosov, na zadnji dan lanskega leta pa je imelo 38.880 Slovencev že 121.277 kosov orožja.
Koliko pa je tistih, ki imajo doma orožje, a o tem niso obvestili oblasti? »Natančne številke ne poznamo. Mislim, da Slovenci nismo narod, ki ima rad orožje, še posebno v primerjavi z državami zahodnega Balkana ali nekdanje Jugoslavije,« nam razloži Miran Ozebek z oddelka za terorizem in ekstremno nasilje na upravi kriminalistične policije. Dodaja, da je Slovenija na balkanski poti, po kateri se orožje iz držav nekdanje Jugoslavije nelegalno prevaža v zahodne evropske države. »Lani je bilo precej takih zasegov, sodelujemo z balkanskimi državami. V nobenem primeru se ni izkazalo, da bi bil organizator ali kupec Slovenec,« še pravi Ozebek. Glede hrambe starega vojaškega orožja iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo in preteklih vojn pa je prepričan, da je tega med Slovenci zelo malo. Če že je kakšno vojaško orožje skrito, je namenjeno za prodajo, vendar je kupca v Sloveniji zelo težko najti.
Za lastno varnost
Da črni trg z orožjem pri nas malo ugaša, pa je prepričan lastnik trgovine s strelnim orožjem v Postojni Mitja Rebec. Pravi, da je vsaka legalizacija orožja pri nas »nekako spodbudila črni trg in nelegalno trgovino. Posameznikom je ponudila amnestijo in so lahko priglasili nelegalno orožje. To je spodbudilo vnos nelegalnega orožja iz tujine, ker so ga lahko tu potem legalizirali.«
Zadnja leta opaža, da si ogromno ljudi želi orožje za lastno varnost, vendar je za to zelo težko dobiti dovoljenje. »Če bi bilo mogoče bolj preprosto dobiti dovoljenje, bi mi prodali ogromno orožja za lastno varnost, tako pa je to bolj izjema kot pravilo,« razlaga sogovornik, ki pravi, da ima v Sloveniji orožje za lastno varnost okoli 8000 ljudi, večina pa je pravico do posedovanja dobila še v prejšnji državi.
Vsak šesti umor z orožjem
Lani so policisti v Sloveniji obravnavali 44 umorov in ubojev, leto prej pa 50. Ker policija ne vodi podatkov o številu kaznivih dejanj s strelnim orožjem, ni znano, koliko je bilo tovrstnih umorov. Zato pa so pri United Nations Office on Drugs and Crime (UNODC) za leto 2012 ugotovili, da je bilo v Sloveniji 15,4 odstotka umorov storjenih s strelnim orožjem, v Nemčiji je bilo takih četrtina, na Hrvaškem pa že 34,7 odstotka. V ZDA, ki je na vrhu svetovne lestvice po posesti orožja med prebivalci (vsaj en kos ima v povprečju 89 ljudi od 100), pa je bilo s strelnim orožjem storjenih kar 60 odstotkov umorov. ZDA in Jemnu sledijo štiri evropske države: Švica (46 na 100 ljudi), Finska (45 na 100 ljudi), Srbija (38 na 100 ljudi) in Ciper (36 na 100 ljudi). Slovenija je na tem seznamu pristala na 47. mestu, saj ima vsaj en kos orožja v lasti v povprečju 13 ljudi od 100. Največ umorov na 100.000 prebivalcev se zgodi v Hondurasu (68 umorov), Salvadorju (40) in na Jamajki (39).
V nekaterih evropskih državah, še posebno pa v ZDA, se večkrat zgodi, da se posameznik zaradi najrazličnejših razlogov odloči za tako imenovani strelski pohod z orožjem. Običajno začne v kateri izmed javnih stavb ali podjetij in šol streljati na množico nedolžnih ljudi. Ozebek pravi, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi pri nas, čeprav se do zdaj še ni. »To so posamezniki, ki so skriti v družbi, orožje pa zlahka dobijo. Nekega splošnega navdušenja, da bi Slovenci začeli kupovati orožje, ki bi ga potem uporabljali za kazniva dejanja, pri nas ni,« pravi sogovornik. Ob tem pa doda, da se policisti in njihove specialne enote za vsak primer usposabljajo tudi za to.
Pištola že za 100 evrov Gospodarska kriza ni prizanesla niti kupcem orožja. Proda se več cenejšega orožja, za med pa gredo tudi najdražji modeli. Solidno pištolo lahko dobite že za 100 evrov. »Včasih ni bilo problem prodati pištole, ki stane od 1000 do 2000 evrov, danes prodamo več tistih za 500, 600 in tiste, ki so nad 3000 evrov – teh ni problem prodati,« pravi Mitja Rebec. Med kupci orožja je komaj pol odstotka žensk, po njem pa radi segajo starejši, saj ti »ohranijo veselje do orožja, če so bili vojaki, policisti, strelci ali lovci«. |
