Čeferin je postal prvi mož Uefe, Melania ima vse več možnosti, da postane prva dama ZDA, Danilo Türk pa ima vse manj možnosti, da bi postal predsednik OZN. Prva dva nista niti želela niti mogla v ničemer računati na podporo slovenske vladajoče politike. Türk, ki ima podporo tako Cerarja kot Erjavca, pa nima skoraj nobenih možnosti več za izvolitev. Pravzaprav je bilo že vse od začetka jasno, da nima realnih možnosti v boju za prestižno funkcijo generalnega sekretarja OZN. Prvič zato, ker nima podpore vseh članic varnostnega sveta, in drugič ker kandidat, ki doma izgubi volitve in s tem podporo ljudi, pač ne more računati, da bo zasedel eno najprestižnejših funkcij v svetu. Zato je toliko bolj presenetljivo, čemu sploh porabljamo proračunski denar za promocijo njegove kandidature. Nauk Čeferinove uspešne kandidature je namreč preprost. Ni res, da je Slovenija majhna in da nobenemu kandidatu iz tako majhne države ne more uspeti pri kandidiranju za najprestižnejšo funkcijo. Če je trenutek pravi, kandidat verodostojen, se s spretnim lobiranjem in ustreznim komuniciranjem da doseči tudi najpomembnejše funkcije v mednarodnih organizacijah. Verjetno tudi ni naključje, da smo kot država s kandidaturami neuspešni tam, kjer je podpora politike pomembna, in zelo uspešni na področjih, kjer uradna slovenska politika ne igra pomembne vloge. Čeferin je pač kandidat brez nahrbtnika starih grehov, ki si je vedno upal odkrito povedati svoje strokovno mnenje. Tako je tudi v primeru obsodbe Janše javno povedal, da ne obstajajo niti indici, kaj šele dokazi za obsodilno sodbo. Enako je na primer profesorja s Harvarda Klemena Jakliča mnenje stalo podporo v državnem zboru, kjer so zminirali njegovo kandidaturo za evropskega sodnika za človekove pravice. Slovenski poslanci so mu odrekli podporo ne glede na to, da so ga podpirali najvidnejši svetovni pravniki, ker je pač odkrito povedal svoje mnenje. Očitno so kriteriji doma drugačni kot v tujini in tudi zato v tujini praviloma uspe kandidatom, ki doma nimajo politične podpore, doma pa tistim, ki so se pripravljeni zlizati z vladajočo politiko.
|
|
