Slovenci kupujemo 
v ruščini

»Sem domoljub, ki ima rad svoj materni jezik kakor vsi drugi državljani iz držav EU,« je v peticiji, ki jo je naslovil na predsednika Evropskega parlamenta, med drugim zapisal 55-letni Radovan Korošec, obrtnik iz Zgornje Hajdine. Namesto slovenskih državnih organov se je v bitko za enakopravnost slovenskega jezika v Evropski uniji podal kar sam, ne le na papirju, temveč tudi v praksi. Zmotilo ga je namreč, da na embalažah izdelkov, ki se prodajajo v Evropi, tudi pri nas, ni slovenskega jezika, čeprav je eden izmed uradnih evropskih jezikov. Primer bo proučila Evropska komisija.

Boj za slovenščino

»Pogosto sem v Avstriji in vedno me zanima, če je na izdelkih zapisan tudi slovenski jezik. Ko sem začel to malo bolj natančno spremljati, sem ugotovil, da več kot 90 odstotkov izdelkov ni označenih v slovenskem jeziku. Slovenščine ni ne na osnovni embalaži ne na dokumentih, na primer na deklaraciji in garanciji,« pojasnjuje štajerski obrtnik, ki slovenščino išče tudi na jedilnih listih evropskih restavracij. »Zanimivo pri tem je, da so na izdelkih tudi hrvaščina, srbščina in ruščina, slovenščine pa ni. Ker smo v Evropski uniji, bi moralo pisati tudi v slovenskem jeziku.«

Take potrošniške politike ni mogel spremljati križemrok. Pred dobrima dvema letoma je začel pisati različnim državnim organom, od vlade do varuha človekovih pravic pa tudi politični stranki, ki ji je blizu. Odgovora ni prejel ali pa so mu odpisali, da za to niso pristojni. »Zelo zanimiv je bil odgovor direktorata za notranji trg pri ministrstvu za gospodarstvo, da naj bi bili izdelki v Sloveniji označeni v slovenščini. Ja, saj to je normalno! S tem odgovorom nisem bil zadovoljen.« Ker naše institucije niso kazale nobene vneme za uveljavljanje slovenskega jezika, se je obrnil na Evropski parlament.

Evropskim politikom je v slovenščini napisal: »Vlagatelj te peticije sem trdno prepričan, da smo državljani republike Slovenije v podrejenem in diskriminatornem položaju v primerjavi z drugimi državljani članic EU, saj prodajni artikli v RS in v drugih državah EU ter v tretjih državah niso označeni v slovenskem jeziku, ki je sestavni jezik EU.« Na presenečenje ga v Evropi niso ignorirali, temveč so se takoj lotili zadeve. Peticijo o slovenskem jeziku na izdelkih bo najprej obravnavala Evropska komisija, nato pa še parlament.

Potrošniška pravica

V boju za slovenski jezik mu je torej pri najvišji evropski politični instituciji uspelo to, kar mu ni pri slovenskih organih – da se bo nekdo resno ukvarjal s problemom. Zdaj upa, da bo vlada naročila našim evropskim poslancem, naj se resneje lotijo primera v Evropskem parlamentu. Medtem pa še naprej jezno ugotavlja, da slovenščine ni niti na izdelkih, ki jih prodajajo pri nas: »Prejšnji teden sem kupil v Sloveniji solarno žarnico LED, na škatli pa ni zapisanega slovenskega jezika, ampak sta ruščina in srbščina. Trgovina, ki to prodaja, ni prevedla v slovenščino niti deklaracije. Tole navadno žarnico pa sem kupil pred novim letom, tudi pri nas, brez oznak v slovenščini. To me zmeraj bolj moti. Kot majhen narod nimamo velike teže v naši skupni Evropski uniji. Slovenščina bi morala biti uradni jezik, ker je tako v Evropskem parlamentu, na Evropskem sodišču za človekove pravice pa tudi sodba v slovenskem jeziku je bila že izdana …«

Upa, da bo sprejeta odločitev v korist slovenskega jezika. »Zakaj bi moral znati angleško, če pa je slovenščina uradni jezik v Evropski uniji?!«