Kljub nekaterim pozitivnim premikom se še vedno precejšen del prebivalstva Slovenije prehranjuje dokaj nezdravo. Mnogi še vedno izpuščajo obroke, predvsem zajtrk, je dejal Matej Gregorič z IVZ: tako navado ima kar 25 odstotkov moških in 20 odstotkov žensk.
Poleg tega ljudje še vedno zaužijejo premalo zelenjave, a se položaj vseeno izboljšuje, pravi Gregorič, ki meni, da je jedilnik prebivalcev Slovenije v zadnjem času postal energijsko bogatejši.
Na IVZ poudarjajo, da je redna prehrana, ki vključuje tri glavne obroke in dva premostitvena, pomemben varovalni dejavnik zdravja. Približno 40 odstotkov vprašanih redno uživa vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina le enega. Redneje se prehranjujejo ženske, starejši in tisti z nižjo izobrazbo, najmanj pa mlajši odrasli, predvsem študentje.
Posebno ogrožene skupine, kar se tiče nezdravega prehranjevanja, so moški, mlajši odrasli, tisti z nižjo izobrazbo in socialno-ekonomskim statusom. Ti prehranskim izbiram ne posvečajo tolikšne pozornosti, verjetno iz ekonomskih razlogov in premajhnega poznavanja načel zdrave prehrane.
Razlike v prehranjevalnih navadah med prebivalci Slovenije so tudi geografske: »Že tradicionalno so na vzhodu nekoliko slabši kazalniki zdravja in slabše prehranske navade,« pravi Gregorič.
Na podlagi izsledkov raziskave na IVZ ugotavljajo, da bo v prihodnje treba posvetiti več pozornosti tudi kakovosti hrane v prehranjevalnih obratih, saj vedno več študentov in zaposlenih za polni delovni čas je kosilo zunaj doma: »Treba bo pogledati, kakšna je prehrana v teh obratih, in si prizadevati, da se izboljša.«
Prebivalci vse pogosteje segajo po živilih z ustreznejšo sestavo, je še pokazala raziskava. Gregorič pravi, da potrošniki najbolj sledijo navedbam, kot so rok uporabe in cena živila, v porastu je tudi število tistih, ki pred nakupom živila preverjajo njegovo energijsko vrednost in sestavo. Na te informacije so pozornejše ženske, višje in visoko izobraženi odrasli ter starejši, pogosto zaradi skrbi za zdravje in telesno težo.
Na področju boljšega označevanja živil bo treba še veliko postoriti, saj doslej niso bila opremljena s takimi informacijami, da bi potrošniki lahko dobro razumeli, kaj neko živilo vsebuje in ali je primerno za zdravje. Na področju označevanja živil je vedno več zavajajočega oglaševanja, še pravi Gregorič: »Če proizvajalec živila navaja neko prehransko trditev za živilo, potem mora to trditev tudi podkrepiti s podatki.«
