LJUBLJANA – Skoraj 18 odstotkov osnovnošolcev še ni poskusilo alkohola, kar je najbrž pozitivno, a še vedno skrb vzbujajoče. Pred petimi leti je bilo takšnih le 11 odstotkov, a njihova povprečna starost ob prvem pitju je še vedno manj kot 10 let, je ob predstavitvi rezultatov raziskave o odnosu osnovnošolcev do alkohola v državnem svetu dejala Nataša Sorko iz društva Žarek upanja.
Danes predstavljena raziskava o odnosu slovenskih osnovnošolcev do alkohola, ki so jo izvedli med 11. marcem in 15. majem letos, je zajela 6787 osnovnošolcev, starih med 12 in 15 let. Podatki kažejo, da je starost ob prvem pitju še vedno nizka, manj kot 10 let, kar je po mnenju Sorkove izjemno vznemirjajoč podatek, zlasti če vemo, da je vsako pitje alkohola za mladoletne osebe nevarno, škodljivo in tvegano.
Rezultati raziskave kažejo, da se je v zadnjih petih letih zmanjšalo število otrok, ki poskusijo alkohol v tej starosti, pravi Sorkova. V prejšnji raziskavi, opravljeni v šolskem letu 2008/2009, je namreč le 10,7 odstotka otrok navedlo, da alkohola še niso poskusili.
Še vedno se jih preveč ne more veseliti brez alkohola
Kot pravi Sorkova, ugotavljajo, da tudi tisti, ki alkohol uživajo, tega uživajo manj pogosto. Po mnenju Sorkove skrbi podatek, da se je delež tistih, ki se niso sposobni veseliti brez alkohola, povečal z dobrih šest na dobrih devet odstotkov, kar je precejšen porast.
»Skrbi nas tudi to, da smo odrasli pretirano tolerantni do pitja alkohola in da tudi otroci zaznavajo, da je pitje alkohola dopustno,« je opozorila. Navedla je še, da je v raziskavi polovica otrok menila, da starši za njihovo pitje vedo, več kot četrtina pa, da starši takšno pitje dovoljujejo. Zato bo treba vprašati tudi starše, kako to dovoljujejo, meni Sorkova.
Udeležence posveta je nagovoril tudi predsednik državnega sveta Mitja Brvar, ki je poudaril, da je v Sloveniji ta problem še večji, ker »smo do alkohola kot družba izredno strpni«. Mladi najdejo pogosto slab zgled že v družini in mnogi mladostniki na tej podlagi le prevzamejo že znani vzorec poseganja po alkoholu. Opozoril je, da bi sprememba odnosa odraslih do alkohola zagotovo močno vplivala tudi na drugačen odnos mladine do alkohola.
Alkoholizem je problem, ki zadeva vse nas
Marjeta Ferlan Istinič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povedala, da ministrstvo že vrsto let spremlja problematiko alkoholizma in je za to področje v okviru resolucije o nacionalnem programu za obdobje od leta 2013 do 2020 namenilo posebno pozornost. Na ministrstvu si bodo prizadevali, da bodo programe, povezane s preprečevanjem zasvojenosti z alkoholizmom, sofinancirali tudi v prihodnje.
Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje pa je izpostavila, da gre pri alkoholizmu za problem, ki zadeva vse nas (od nevladnih organizacij do parlamenta), zato je treba sprejeti konkretne ukrepe za zmanjšanje dostopa do alkohola.
