LJUBLJANA – Zveza potrošnikov Slovenije, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Inštitut za nutricistiko so po naročilu ministrstva za kmetijstvo izdali primerjalno raziskavo kakovosti živil iz slovenskih in avstrijskih trgovin. V primerjavo je bilo vključenih 67 izdelkov oziroma 32 parov/trojčkov iz trgovin Mercator, Spar, Lidl, Hofer v Ljubljani ter Billa, Spar, Lidl in Hofer v Celovcu in Gradcu.
Nižja cena, nižja kakovost
Razlike, ki vplivajo na kakovost, so bile ugotovljene pri tretjini parov oziroma trojčkov, največje so bile pri izdelkih trgovskih blagovnih znamk. Odkrili so jih v pijači coca-cola, mlečni čokoladi milka, konzervi jetrne paštete primana, mesnem narezku primana, brezalkoholni pijači z okusom pomaranče budget, sadnem jogurtu z okusom jagode budget ter Hoferjevi šunki za toast. Zaznali so jih tudi v pregledu tunovega namaza rio mare pate, mlečni čokoladi riquet ter Hoferjevem sadnem jogurtu z okusom jagode milfina. Uprava za varno hrano je pregledala 22 vzorcev, neskladnosti pa so zaznali pri krekerjih tuc tuc, polnozrnatih piškotih leibnitz ter kakavu nesquik.
Kmetijski minister Dejan Židan pravi, da je stanje pri nas boljše, kot če ga primerjamo s podatki raziskav na Češkem, Madžarskem in Slovaškem, »ni pa idealno. Nižja je cena, nižja je kakovost surovin in izdelka, trgovine pa to pomanjkljivost kompenzirajo s poudarkom, da je izdelek narejen v domači državi«.
Predsednica zveze potrošnikov Breda Kutin opozarja, da je bila polovica izdelkov blagovnih in trgovskih znamk opremljena z znaki, ki poudarjajo slovenski izvor izdelka, denimo Slovenija, moja dežela in Kakovost iz Slovenije. »Proizvajalci in trgovci izkoriščajo prepričanje, da je slovensko boljše, kar pa ni vedno res. Potrošnik mora prebrati deklaracijo, da bo vedel, kaj zares kupuje,« dodaja Kutinova in pripominja, da je imela večina izdelkov v Sloveniji nižjo ceno kot v Avstriji, vendar je v Avstriji več mesnih in mlečnih izdelkov s kakovostnejšimi sestavinami.
Minimalna odstopanja
Uprava za varno hrano je pregledala 22 vzorcev. Med izdelki za zahodnoevropske trge in tistimi za vzhodnoevropske niso zaznali bistvenih odstopanj med deklarirano in izmerjeno vrednostjo. Dopustna tolerančna odstopanja so bila presežena pri treh, in sicer pri krekerjih tuc tuc, pri katerih je bila vsebnost soli nižja od deklarirane vrednosti, polnozrnatih piškotih leibnitz, kjer je bila nižja vsebnost prehranskih vlaknin, ter pri instant pripravku za pripravo kakava nesquik, kjer je bilo manj kakavovih delov kot navedeno.
Tudi na Inštitutu za nutricionistiko so primerjali izdelke na slovenskih in avstrijskih policah, predvsem tuje blagovne znamke. »Bila so minimalna odstopanja vsebnosti sladkorja v korist avstrijskim izdelkom in višjih vsebnosti soli v korist slovenskim izdelkom. Sicer pa bistvenih razlik torej ni bilo zaznati,« pravi vodja inštituta Anita Kušar. Na podlagi označb tako na inštitutu niso mogli poročati, da bi bili izdelki na slovenskih in avstrijskih policah različni.
