Slovenca učita potapljanja na Kanarskih otokih

Ko Divača in Maribor združita moči, nastane na Kanarskih otokih, slabih 4000 kilometrov od domače grude, potapljaški center. Zdi se precej zapleteno, a je v resnici lahko tudi dokaj preprosto, nam zatrdita Primorec Bojan Rajšek in Štajerec Jernej Serk. V Sloveniji zanju ni bilo pravega dela, mezde in rutine v sivem slovenskem vsakdanjiku sta se nasitila. »Lani sva na Playi de Mogan odprla potapljaški center in šolo,« ponosno povesta fanta, ki bivata v mestecu Mogan, drugem največjem na otoku Gran Canaria. Danes šteje 21.782 duš, leta 1991 jih je bilo le dobrih 8000.

Zagrabila sta priložnost

»Sonček nam sveti 360 dni na leto, zato turisti z vsega sveta prihajajo sem, saj se lahko potapljamo vse leto,« pravi 29-letni Jernej, ki podvodni svet raziskuje že več kot pol življenja. Z Bojanom, ki šteje dve leti več, sta se spoznala – v vodi. Bilo je v Fiesi, kjer sta se potapljala, nazadnje pa sta bila člana Potapljaškega centra Nemo Portorož. Lani ju je s Kanarskih otokov poklical prijatelj Nejc Mlinšek. Zaradi bolezni ni več mogel skrbeti za center in je iskal nekoga, ki bi nadaljeval delo. Bojan in Jernej sta ga obiskala in hitro ugotovila, da je to njuna priložnost – življenjska in poslovna.

Jernej je delal v gostinstvu, Bojan v raznih podjetjih, a prave sreče ni bilo, še manj pa cekinov za mirno življenje na sončni strani Alp. Odločitev ni bila težka. »Najprej sva se morala naučiti jezika, sledilo pa je prilagajanje španskemu sistemu,« pravi Jernej. »Tudi papirologija zna biti kdaj mlademu podjetniku trn v peti, a se znajdemo. Španci so taki, da radi vse preložijo na jutri,« pristavi Bojan. V dveh mesecih sta uredila vse dokumente, napolnila kombi in prikolico ter odšla na Kanarske otoke. Jernej z ženo in hčerko, Bojan sam.

Počivata le prvega januarja

Danes jima dela na Kanarskih otokih ne manjka, zaslužita pa dovolj za dostojno življenje. Poleti prednjačijo Nemci, Italijani in Avstrijci, pozimi Skandinavci. Center je odprt vse dni v letu, izjema je le prvi januar. Opravita od dva do tri potope na dan, končajo se okoli 18. ure. Do osmih zvečer očistita opremo. Začetni tečaj, ki traja štiri dni, stane 360 evrov. Novinci se seznanijo s teorijo in opremo, prikažejo jim nekaj koristnih videov, sledi pa potop.

Pravita, da je življenje na Kanarskih otokih nekoliko cenejše, saj ni trošarin na gorivo, alkohol, tobak in tehnično blago. Vendar so lahko cene na južnem predelu, kjer je največ turistov, precej visoke. Jernej in Nejc prebivata v stanovanju, najemnina se giblje od 300 do 700 evrov, nepremičnino pa je na otoku težko kupiti.

Dobro sta se ujela tudi z domačini, Bojan je že opravil prvo tonsko vajo z lokalnim bendom. »Bomo nadaljevali,« se nasmeje in doda, da se je treba v novo okolje preprosto vključiti. »Sicer nama še v morje ne bodo pustili,« smeje se pristavi Bojan, ki domačim ribičem pogosto očisti kakšno vrv. Vse za dobre odnose, ki jima daleč od domovine omogočajo mirno delo. Domov se odpravita bolj redko, zato ju včasih zagrabi domotožje. Spomin na Slovenijo obujata tudi z govejo juho, pire krompirjem in čuftami.