Mirovanje sadnih rastlin delimo na dve obdobji: fiziološko in ekološko. Pri fiziološkem se normalna rast ne more začeti, tudi če okoljski dejavniki to morda omogočajo, na primer če se otopli sredi zime. V luskolistih so zaviralci, med katerimi je najpomembnejša absizinska kislina.
Fiziološko mirovanje sadnih rastlin
Sadne rastline so v fazi globokega zimskega fiziološkega mirovanja, ki navadno traja do dva meseca, bolj odporne proti nizkim temperaturam zraka. Bolje rečeno, sadne rastline nizke temperature potrebujejo, da lahko v naslednjem obdobju rastejo in cvetijo.
Imajo različne potrebe po nizkih temperaturah zraka, da prekinejo fiziološko mirovanje. Ko se nabere določeno število dni z nizko temperaturo zraka (tako imenovani winter chilling), se prekine fiziološko mirovanje in rastline lahko spet začnejo rasti.
Manjše zahteve imajo jagode, maline, marelice in slive. Če v obdobju fiziološkega mirovanja naberemo vejice sadnega drevja in jih postavimo v vodo, največkrat ne odženejo. Vzrok je, da je v njih še velika koncentracija zaviralcev rasti.
redko leto je plemeno.
to setev močno zamori.
Toplota že drami veje
Proti koncu fiziološkega mirovanja sadne rastline postopoma razgradijo zaviralce rasti, hkrati narašča koncentracija hormonov, ki pospešijo rast. Po določenem času fiziološkega mirovanja nastopi obdobje ekološkega mirovanja, katerega razvoj je vrstno in sortno značilen. Viden znak je, da veja v vodi na toplem že vzbrsti.
Rastline so v tem obdobju bolj občutljive za mraz. Prehod iz fiziološkega v ekološko mirovanje težko opazimo, pomagamo pa si s seštevanjem temperatur zraka.
Od 1. decembra 2013 do sredine februarja 2014 se je na Goriškem nabralo že čez 400 °C nad 7 °C, kar je ponekod že predramilo sadne rastline. Na toplejših legah so se tudi pri jablani, ki zahteva več hladnih dni, brsti že nekoliko odebelili. Podobno se je že dogajalo v minulih toplih zimah, na primer v zimi 2006/2007, ko je bila vsota za polovico manjša v enakem obdobju.
Brste razpirajo že nekateri zgodnejši koščičarji. Zaradi zgodnosti cvetenja so še posebno ranljivi pri pozebi.
Zvončkljanje
V tem obdobju je po hudi naravni nesreči, ki je poškodovala številne gozdove, optimističen pogled na preproge zvončkov (Galanthus nivalis), ki naznanjajo prve tokove spomladanske energije.
To ne pomeni, da je zime že konec, vendar se je splošno cvetenje zvončkov v Ljubljani pojavilo v običajnem času, lani se je šele v sredini marca. Prve cvetove pa smo opazili v večjem delu osrednje Slovenije že med 15. in 20. januarjem.
V Sloveniji je navadni mali zvonček splošno zelo razširjen. Raste tako v Primorju kot tudi v notranjosti Slovenije. Poleg tega je v rodu Galanthus še 18 drugih vrst. Veliko je tudi križancev na vrtovih in pridobljenih z žlahtnjenjem. V Angliji je navadni zvonček kultivirana vrsta že od okoli leta 1500. Višek priljubljenosti so zvončki dosegli po krimskih vojnah (po letu 1880), ko so jih s seboj prinesli vojaki. Vseh znanih sort je danes več kot 500.
Kraška jezera in sneg na Kredarici
Višina vode in obseg ojezerjenih površin na Planinskem polju, Cerkniškem jezeru in v Loški dolini sta se prejšnji teden počasi povečevala in povzročala številne težave lokalnim prebivalcem. Zmerno se je povečal obseg poplavljenih površin na Ljubljanskem barju. V nižinah je težave sprožalo preobilje vode, na Kredarici pa je bila izmerjena rekordna februarska višina snežne odeje – 530 cm. Prejšnji rekord, 521 cm, je bil izmerjen 28. februarja 1977.
Napoved od 26. februarja do 1. marca
V sredo bo na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Ponekod v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodnik, ki bo zvečer ponehal. Še nekoliko bolj oblačno, a večinoma suho, bo v četrtek.
Vremenska napoved od 27. februarja do 4. marca
Nad severozahodno Evropo in severnim Atlantskim oceanom se bodo poglabljala nova ciklonska območja in se pomikala proti Sredozemlju. Od bližine ciklonov bo močno odvisna količina padavin. Od četrtka bo vreme pri nas nestanovitno. Količine padavin še ni možno natančneje napovedati. Vsekakor jih bo nekaj več na zahodu in manj na vzhodu. Po nižinah bo deževalo.
25. februar 1990 Zadnji v nizu pomladno toplih dni, zlasti v notranjosti Slovenije, je bil za februar izjemno, ponekod rekordno topel. V Metliki se je ogrelo do 22 °C, v Mariboru so izmerili 21,5 °C, v Novem mestu 21,2 °C, v Rogaški Slatini 20,5 °C, na Letališču Brnik in v Kočevju 19 °C ter v Ratečah 17,6 °C. |
