NOVO MESTO – Umetnikom v Sloveniji ni lahko. To na svoji koži občuti tudi novomeški trojec Nejc Smodiš, Igor Obradović in Sebastjan Šeremet. Čeprav si občina Novo mesto prizadeva, da bi jih izselila iz Narodnega doma, se trojec ne da. Ustvarja. V dobrodelne namene. Vsak dan.
Prvi leta 2012
»Pripravljamo umetniški triptih, že tretji po vrsti. Celotni izkupiček dogodka bo šel v dobrodelne namene,« nam pove Smodiš. Pa trojec ni zbran prvič – ampak že tretjič v ta namen. Prvič so to delali 2012., drugič dve leti pozneje. »Menili smo, da je napočil čas, da dejanje ponovimo,« nadaljuje Nejc, brat košarkarja Matjaža Smodiša. »Iskreno povedano: hočemo nekaj vrniti okolju, ki nam daje prostor v Narodnem domu, kjer lahko ustvarjamo. Mi v Narodnem domu vračamo narodu,« slikovito pravi Smodiš in spomni, da je prvi triptih leta 2012 kupila Tovarna zdravil Krka, drugega priznani zdravnik Dušan Pušnik, tretji pa bo kmalu na dražbi. S cekini od prodanega prvega triptiha so pomagali očetu samohranilcu, pred tremi leti je šel denar za obnovo hiše ene od dolenjskih družin. Letos bodo izkupiček razdelili s pomočjo Društva za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) Novo mesto, ki bo olajšalo težak vsakdanjik nekaj družinam.
Samozdravljenje
»Gre za projekt,« poudari Nejc, ki ustvarja z Obradovićem in Šeremetom delo v treh kosih – zato tripith. »Tako je bilo prej, zato tega nismo menjali. Delo nastaja v akrilu na platno, stil pa je nadrealizem. Nismo identična generacija po letih. A je bilo po našem prvem srečanju le še vprašanje časa, kdaj bomo kaj naredili skupaj. Čeprav je razlika v letih, se to pri tehniki pozabi,« dodaja Smodiš. »Ne privlači me, da bi kopiral nekaj, kar je že bilo. Res dajem nekaj iz sebe. Eni hodijo na boks, drugi tečejo, jaz pa slikam. To je moje samozdravljenje,« pove Smodiš. Ustvarjati so začeli 29. aprila. »Vrata so odprta vsem, dobrodošli. Gre za javno slikanje dela. Vsak, ki pride mimo, postane del te umetnine ali nekaj prispeva. Za vse zbrane in obiskovalce smo pripravili tudi 17 glasbenih večerov,« nadaljuje sogovornik, ki ga malce žalosti klavrn odziv okolice. »Pričakovali smo več obiskovalcev. Ne nazadnje je to že tretjič, da delamo tak projekt. Poskrbeli smo za pester program, tudi pogostitev. Stvari smo se lotili, kot je treba. Da bi ljudje vsaj prišli poslušat glasbene skupine, če že ne nas. Očitno je tale tožba in vse v povezavi z Mestno občino Novo mesto naredilo svoje in pustilo posledice.«
Leta 2010 izdal knjigo Nejc Smodiš je pred leti razstavljal tudi v Novem mestu. Ob odprtju razstave je predstavil svojo prvo knjigo z naslovom 365. V eni knjigi, nekakšnem umetniškem dnevniku, je združil vsa dela enega leta. »Smo ustvarjalna družina, vsak pa je uspešen na svojem področju. Danes je velik dan in praznik za Nejca, ker je izšla knjiga, ki jo je ustvarjal eno leto. Veseli me, da je našel svojo življenjsko pot. Vsi smo ponosni nanj in mu želimo vse dobro!« je takrat povedal njegov brat Matjaž, ki je po uspešni igralski karieri prišel nazaj v Novo mesto, kjer biva tudi Nejc. Tudi on je bil svojčas košarkar Krke, potem pa se je zapisal umetnosti. |
Z županom bi za isto mizo
Da bi bili z županom Mestne občine Novo mesto ali z občino v sporu, se ne strinjajo, čeprav je primer na sodišču, pa tudi izseliti so jih hoteli. Ni skrivnost, da Mestna občina Novo mesto, ki je lastnica Narodnega doma, toži Društvo za kulturno osveščanje, predhodnika danes t. i. Avtonomne kulturne cone Sokolc, kot se kliče teritorij ustvarjanja umetnikov v Narodnem domu. »Vedno smo delali transparentno, ves čas pa smo obveščali občino, kaj počnemo. Vedelo se je, da imamo atelje, kjer ustvarjamo. Ko smo bili zadnjič pri prejšnjem županu Janezu Muhiču, smo mu razkrili cilje za naprej. Dejal je, naj delamo in ustvarjamo. Predlagali smo, da bi v zameno za stroške (elektriko) občini dali nekaj umetniških del, ki bi jih lahko uporabila. Pa je Muhič dejal, da je elektrika strošek občine,« začne Smodiš zgodbo o odnosu z občino. Tudi z zdajšnjim županom Gregorjem Macedonijem so sprva dobro sodelovali, pomagal jim je recimo pri izvedbi karnevala. Tudi v roke so si segli. Potem pa se je začelo – poizkus izselitve, dve tožbi in še račun za elektriko za nekaj več kot štiri tisočake. »Mi smo odprti za vse rešitve. A ne pozabimo: deset let tu ustvarjamo in tako rekoč držimo tole stavbo pokonci, ki bi sicer propadla. Pripravljamo dobrodelne dogodke, za poplavljene in prizadete v Srbiji smo zbrali 30 ton pomoči in jo sami dostavili tja,« pojasnjuje Smodiš. »Želim si le, da se usedemo kot ljudje, ultimati nikamor ne peljejo. Nikoli nismo rekli, da je stavba naša. Vemo, da bomo morali celo ven. Bi si pa zagotovo zavoljo svojega dela v minulih desetih letih zaslužili, da se razmišlja o alternativnih prostorih za naše ustvarjanje. Vendarle smo nekaj naredili, nekaj ustvarili.«
Pojasnilo občine Tako so sporočili z novomeške občine: »Na Mestni občini Novo mesto ostajamo odprti in pripravljeni na dialog, vendar ne moremo razpravljati o odločitvi za prenovo Narodnega doma in izvedbi le-te na zakonit in strokovno pravilen način, saj nas k temu zavezujejo že zakonska določila. Sanacija objekta ne dovoljuje varnostnega režima, ki bi omogočal, da so med deli v objektu prisotni uporabniki. Trenutne uporabnike Narodnega doma, ki so se javno označili za uporabnike, kljub temu da za uporabo občinskih prostorov nimajo pravne podlage, smo večkrat pozvali, da podajo predloge glede načina izpraznitve objekta in svoje poglede na to, kako naj se po izvedbi vseh napovedanih investicij ta pomembni novomeški objekt nameni kulturnim ustvarjalcem. Ponudili smo jim tudi možnost začasnega skladiščenja opreme v spodnjih prostorih objekta med obnovo, vendar dogovor zavračajo. Da lahko v najkrajšem možnem času omogočimo začetek prenove, smo potrditev naših stališč poiskali tudi na sodišču. Z nadomestnimi prostori ne razpolagamo, prav zato smo pristopili k sanaciji Narodnega doma, ki ga želimo po prenovi ponuditi v uporabo kar najširšemu krogu novomeških društev in posameznikov, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Številni se namreč soočajo s pomanjkanjem ustreznih prostorov za svoje delovanje in prav je, da jim je Narodni dom kot občinski objekt na voljo za uporabo.« |
