GAŠENJE POŽARA

Slikajo se, nato pa na gasilce pozabijo

Objavljeno 16. avgust 2016 17.52 | Posodobljeno 16. avgust 2016 17.52 | Piše: Lovro Kastelic

Osapski gasilci so odločilno pripomogli h gašenju požara na Kraškem robu.

Ko je prejšnjo nedeljo nekdo v daljavi zagledal vse gostejši dim, je poklical na center za obveščanje, ta je pozval najbližjo brigado, ta pa požaru najbližje prostovoljno gasilsko društvo. V naslednjih štirih dneh je ob Kraškem robu gasilo kar tisoč gasilcev!

»V Sloveniji imamo gasilsko strukturo, ki se ji dejansko vsi po vrsti čudijo. Takšne organiziranosti ni nikjer!« je ponosno poudaril Branko Dubac, predsednik nadzornega odbora tistega PGD, ki so ga kot prvega napotili v akcijo. Osmero gasilcev iz PGD Osp je šlo nato pionirsko proti ogroženim Črnotičam, to je solidarnost, ki ji res ni para. »To je poslanstvo,« se zaveda tudi Dubac.

Po zakonodaji so lahko šli le tisti, ki imajo opravljen zdravniški pregled in so člani njihove operative. Pri PGD Osp je takšnih približno 25.

Kot odlični poznavalci nevarnega kraškega terena, ki ga je v tistem podžigala še burja, so osapski gasilci v naslednjih dneh odločilno pripomogli k temu, da so njihovi kolegi (ne le iz obalno-kraške regije) požar uspešno in dokončno obvladali. »Hvala bogu, da se ni nikomur nič zgodilo!« si je oddahnil Dubac, ki je bil pred 36 leti med soustanovitelji njihovega in za slovenske razmere mladega gasilskega društva.

V regiji, kjer prej ni bilo takšne gasilske organiziranosti in tradicije, s kakršno so se lahko ponašali drugod po Sloveniji, so požari že bili, a so jih gasile vaške skupnosti. Ker pa je začelo število požarov s prihodom železnice konec 70. let prejšnjega stoletja skokovito naraščati, se je bilo treba vendarle povezati in organizirati po zgledu društev iz celinske Slovenije.

Madžarski vagon

Na srečo je bil iz Ospa tudi zanesenjaški Bogdan Primožič. Bil je tako predsednik Krajevne skupnosti Črni Kal kot tudi motor nastanka ter poznejšega razvoja osapskega gasilstva. Danes imajo 62 članov. Pošteno so že siti požarov, kakršen je bil zadnji. »Na leto jih približno 12 do 15 požarov povzroči vlak,« nam je pojasnil Dubac. »Bila so celo obdobja, ko smo morali zaradi enakega vzroka v pičlih dveh tednih tudi po sedemkrat v akcijo! Takrat smo bili dejansko že naveličani, skoraj apatični, saj železnice in državo opozarjamo že 36 let!« Že vse od nastanka PGD Osp jim pristojni ne prisluhnejo.

»Takoj po pogašenem požaru bi se ministri še slikali in tako nabirali politične točke, potem nas, kot smo že vajeni, do naslednjega požara gladko pozabijo,« je ošvrknil Dubac, ki je že večkrat predlagal, prvič, požarni zid, »kakršnega imajo na najbolj izpostavljenih odsekih vse gorske proge v razvitem svetu«, ter drugič, »vlaki bi morali na tem mestu nujno zmanjšati hitrost« in namesto 70 km/h voziti 30 km/h. Toda to je bil glas vpijočega v puščavi. 
»Saj je kapital že zdavnaj vreden več, kot smo vredni ljudje in narava,« obupano pravi in dodaja, »zato poglavarji lahkomiselno pozabljajo na naravne zakonitosti, in posplošujejo, češ, da bo zmanjšanje hitrosti zmanjšalo število prevozov?!«

V njihovih vrstah je gasilec, ki je po poklicu strojevodja! Za nameček vozi še po tej zloglasni železniški progi. Kot nekdanji poveljnik osapskega društva je bil te dni seveda del gasilske obrambe pred ognjem, ki – na srečo – ni prizadel nobene vasi. Kot strojevodja dobro ve, kje tiči težava, kot gasilec, zakaj mora tolikokrat ukrepati s cevjo.

Menda je bil to pot glavni krivec obrabljen in starejši madžarski vagon. Ker je v nekem trenutku zavora preveč prijela, je zablokiralo njegovo kolo. Zaiskrilo se je. »In zanetilo tisto, kar so železniški delavci pred časom sicer požagali in pokosili, a kaj ko vsega tega niso odstranili, temveč so pustili vse skupaj kar tam, ob progi,« je zmajeval naš sogovornik.

V sušnem, vročem ter vetrovnem obdobju je nekdo, ki odloča o usodah ljudi ob Kraškem robu, dovolil na tleh pustiti – seno in prižgano vžigalico. Zdi se, da nekdo, ki odloča o usodah teh ljudi, preprosto preizkuša odzivnost in pripravljenost osapskih in drugih gasilcev. Takšno početje je kaznivo. »Nekdo bo moral odgovarjati,« je odločno strnil Branko Dubac.

Fantastična organizacija

Tradicija našega gasilstva je res fantastična: prostovoljnih gasilskih društev je več kot 1300; aktivnih gasilcev je okoli 60.000, poklicnih 860, vseh članov prostovoljnega gasilstva pa 133.000! 

Deli s prijatelji