Najlepši most v Zgornjesavski dolini je že skoraj pol leta sam sebi namen. Lepo se pne čez Savo Dolinko, a tisti, ki bi ga krvavo potrebovali, torej kolesarji, si ga lahko le ogledujejo.
V občini Kranjska Gora so se veselili, da bodo za občinski praznik, 7. avgusta, kolesarski most slovesno odprli, pa nič. Most, ki ga je s pomočjo evropskih sredstev zgradila Direkcija za ceste RS in zagotovo ni bil poceni, naj bi povezoval kolesarsko stezo med Kranjsko Goro in Mojstrano. Zdaj morajo kolesarji v Martuljku prečkati močno obremenjen in ozek most in se v ostrem zavoju po nevarnem, makadamskem klancu spustiti do asfaltirane kolesarske steze. Zgodilo se je že kar nekaj nesreč, še nobena hujša, hvalabogu, toda zaradi prometne obremenjenosti je nevarnost ves čas v zraku. »Trenutno je največji problem dovozna kolesarska steza do mostu, gre za nekaj deset metrov poti, občina je že priskrbela gradbena dovoljenja in zakaj dela še stojijo, ne vem. Na Direkciji za ceste RS obljubljajo, da jo bodo asfaltirali v kratkem, ampak ta v kratkem se vleče v nedogled. Občina je žal brez moči!« nam je zatrdil kranjskogorski župan Jure Žerjav. Mar na Direkciji za ceste RS čakajo na kakšno hudo nesrečo, da bodo končno le zavihali rokave? Most, kakršen koli že je, pa je le v posmeh slovenski birokraciji. Ta postaja res znamenita daleč naokoli.