Slava mesnine kranjske

Potem ko je Slovenija izrazila željo, da kranjsko klobaso okrancla z uradno eujevsko značko o geografskem poreklu, se je kos mesnine zaletel v grlu naših severnih sosedov. Avstrijci so komajda pogoltnili že knežji kamen na slovenskem dvocentu, tole s kranjsko pa bo šlo res skrajno težko. Kraljica njihovih štantov in fastfoodov je namreč – käsekreiner, kranjska klobasa po naše, zato so že napovedali, da bodo spodbijali slovenski apetit. Čeprav je njihova kranjska nafilana s sirom.

Srednjeevropski klobasji spor odmeva po Evropi, celo v Angliji, denimo, kjer drugače o Sloveniji pišejo le v zvezi z Bledom, na vsakih sto let enkrat pa še zaradi fuzbala. Seveda je na Otoku novica o kranjski zapakirana v kontekst »bizarno«, takšni pa so tudi komentarji na spletu, ki jih je za nekaj zašpiljenega špeha pa malo mesa res veliko. Samo pod člankom v Daily Telegraphu kakih sedemdeset, po večini posmehljivih in – ne boste verjeli – brez pljuvanja naših ta rdečih ta črnih.

Britanci se čudijo, da smo Slovenci svojo uradno zahtevo podkrepili celo z anekdoto: ko je cesarju avstro-ogrskemu Francu Jožefu nekoč med prevažanjem po Kranjski zakrulilo in se je velel nahraniti, so mu naši predniki in njegovi podaniki prinesli kranjsko, drugega pač niso imeli. Presvitli so bili menda zelo navdušeni, vse drugo je zgodovinsko klobasanje.

Problem za Slovenijo nastopi, če se z Avstrijci ne bomo zdilali v naslednjih šestih mesecih (in tisočprocentno se ne bomo): potem bodo odločali evrokrati. Tudi oni se bodo najbrž dali nahraniti kot nekoč cesar.

Si predstavljate: med sprehodom po Ljubljani, po Dunajski, kje pa, bi arbitri iskali štante z opevano klobaso, ki jo hočemo zaščititi, na izveskih pa bi lahko brali le: kebab, kebab, burek, kebab, burek, hot dog, pica, kebab ... Toliko o veljavi klobase v njeni domovini.

Sam ne pomnim, kdaj sem zunaj zmazal kranjsko v Sloveniji; zelo slastna pa je bila na tržnici v Grazu in Münchnu, pardon, Gradcu in Monakovem.

Kranjska pri nas pač kraljuje v menzah in doma, morda še veselicah. Tja pa žal ne sežejo brbončice evropskih okuševalcev. In jeziček na tehtnici tudi ne.

P. S. Na spletni enciklopediji wikipediji so nas Avstrijci že pohrustali.