Slana aprila bolj nevarna kot toča poleti

Predvsem koščičarji so v zelo različnih fenoloških fazah, kar je odvisno od sorte in lege posameznega nasada. Najzgodnejši je razvoj na Goriškem in Obali, kjer so zgodnji koščičarji v fazah cvetenja.

Za pozebo so najbolj nevarne temperature zraka pod –2 °C. Temperature med –2 in –3 °C povzročijo zmerno pozebo, ki uniči 10 % rodnih brstov v razvojni fazi začetka cvetenja, do 90 % poškodovanosti pa, če marelice že odcvetajo.

Najhujše so pozebe, pri katerih se temperature v fazi cvetenja spustijo pod –4 °C, če so breskve v polnem cvetenju, jih lahko lahko do 90-% poškodujejo. Prve vrtnine je primerno zaščititi s kopreno.

Jasne in oblačne noči

Princip nočnega ohlajanja temelji na izgubi toplote v ozračje s sevanjem tal. Podnevi jo prejmejo od sonca v obliki kratkovalovnega sevanja. Del tega se vpije v tla in jih segreje, del pa se odbije v obliki dolgovalovnega sevanja, ki v ozračju zadene v molekule vodne pare ter ogljikov dioksid in se odbije nazaj na Zemljo. Zato v oblačnih nočeh nevarnosti pozebe ni, saj toplota ne more uiti iz Zemljine atmosfere.

Povsem drugače je v jasnih nočeh, ko je izguba toplote velika. Če je zrak suh, je povečano izhlapevanje, kar povzroči še dodatno ohlajanje.

Nevarnost pozebe je odvisna od lege nasada. Nočne temperature zraka so nižje v nasadih, zasajenih v kotlinah ali na ravninah, saj se težji hladen zrak ponoči seseda na dno takih lokacij. Nastanejo več metrov debele plasti hladnega zraka.

Štiri pozebe v zadnjem desetletju

V slovenskem prostoru po pogostosti pozeb izstopajo širše kotlinske in ravninske lege. Redkejše so na pobočnih in grebenskih legah zaradi učinka inverzije v kritičnih temperaturnih obdobjih. Pogostost pozebe je manjša tudi na območjih, ki jim relief omogoča dobro prevetrenost. Pogosto so zmerne in prizadenejo le izpostavljene lege. Precej okrnejo pridelek, vendar je gospodarska škoda obvladljiva.

Slovenski prostor je v preteklih 50 letih prizadelo več hudih spomladanskih pozeb, zaradi katerih je gospodarska škoda dosegla razsežnosti naravne nesreče. Na primer v letih 1969, 1977 in 1988, v bližnjih preteklih letih pa so bile zelo hude pozebe tudi v letih 1997, 1998, 2001, 2003, 2005 in manjša tudi lani.

Kako zaščitimo rastline pred pozebo?

Poznamo pasivne in aktivne metode zaščite pred pozebo. Med pasivne spadajo pravilna izbira lokacije in mikrolokacije, kulture in sorte, pravilna obdelava zemljišča ter ustrezni agrotehnični ukrepi.

Pri aktivnih metodah v prizemni plasti tal, v kateri so rastline, čez noč zadržimo čim več toplote, ki jo sevajo tla. Zato v vrtnarstvu in cvetličarstvu prekrivamo rastline z različnim materialom od slame, listja, lubja, lesnih odpadkov do raznih folij.

Zamegljevanje in dimljenje

Toplotno izgubo lahko zmanjšamo z zamegljevanjem z različnimi kemičnimi sredstvi, ki vežejo vodno paro v zraku. Zelo stara metoda je zadimljanje, ki so jo uporabljali že stari Rimljani. Z dimno zaveso preprečujemo toplotno izgubo, kurišča prispevajo del toplote, poleg tega pa se na delcih v dimu kondenzira vodna para, pri čemer se sprošča latentna toplota.

Oroševanje rastlin

Novodobna metoda, ki zahteva dovolj vode ter ustrezno opremo, je oroševanje rastlin. Porabljajo latentno toploto, ki se sprošča pri zmrzovanju vode, in tako nadomeščajo tisto, ki jo izgubljajo s sevanjem. Popki in drugi deli so prekriti s tanko plastjo ledu.

Les, oglje in metulji

Med najučinkovitejšimi vrstami zaščite rastlin pred mrazom je uporaba peči na različne vrste goriva (naftni derivati, les, oglje, posušeni živalski iztrebki, žagovina...) in mešanje zraka v inverzni plasti z ventilatorji. To je precej drago, uporablja pa se v sadjarstvu in vinogradništvu.

Verjetno se vsi spomnimo filma Sprehod v oblakih (A Walk in the Clouds), v katerem vinogradniška družina v Kaliforniji z uporabo velikih metuljevih kril meša topel zrak iz oljnih grelcev, da bi zaščitila vinograd pred pozebo.