Po lanski katastrofalni moči vinogradniki pravijo, da bo letina letos zgledna. Trenutne temperature bi bile lahko višje, a v povprečju se dež in sonce kar lepo izmenjujeta. Z izjemo Primorske, kjer je pritisnila suša. Trte se polnijo in jagode kar dobro nalivajo, vremenarji trdijo, da avgusta ne bo dolgotrajnega deževja.
Za obnovo starega vinograda vinar prejme cca 22.000 evrov nepovratnih sredstev. Levoroki bodo za nove trte in sajenje, za nakup in postavitev soh ter vsaj dvovišinsko napeljevanje žice plačali 40.000 evrov. Bolj iznajdljivi bodo sohe dobili v opuščenem vinogradu pri kmetu v sosednji vasi ali pa sami iz svojega gozda iztesali lesene kole in kostanjeve ali akacijeve sohe – prof. Franc Pohleven z biotehniške fakultete pravi, da so boljše in v resnici zdržijo dlje kot betonske –, in tako prišli skozi s 15.000 evri, torej bodo še nekaj zaslužili. Poznavalci potihoma pravijo, da ni boljšega denarja od subvencije za obnovo, pa se površina vinogradov v Sloveniji kljub temu zmanjšuje. Lani smo prvič v dolgi zgodovini pridelali manj vina, kot ga popijemo. Večji vinogradniki sicer dokupujejo površine, a je še vedno več manjših, ki jih opuščajo. Glavni razlog je menjava generacij, mladim vinograd in zidanica nista več kulturna vrednota, po drugi strani pa tudi politika, se zdi, naredi prav vse, da bi nas odvrnila od podjetja. Tretji razlog pa je morda ta, da je vinograd lahko izključno življenjski posel, ki traja 40 let. Urejeni vinograd se da tudi prodati ali dati v najem, a cena je vseskozi znana in enaka, vinograd pač ni atraktivno, uveljavljeno podjetje, za katero bi iskalci priložnosti odšteli velike denarje. Vinograd ne prenese neučakanega, nervoznega človeka, na prvo trgatev je treba čakati od tri do štiri leta, polno rodnost pa doseže pri sedmih, pravijo. Rabljeni traktor in preša sta poceni... »Da se!« mi je namignil vinogradnik. Hektar vinograda uravnoteži finance štiričlanske družine, dva jo že potegneta iz blata, trije ponudijo stabilno življenje in še nekaj ostane. Tudi časa za na morje. Tam doli pri sosedih je že zdaj liter laškega rizlinga več kot pet evrov. Dodatna poletna investicija sta le slamnik in dobra budilka, ki nas poleti dvigne ob petih, saj čez dan ne moremo štucati vršičkov.
