DOMŽALE – Domžale so tisti sloveči, svetovno znani obrtni kraj, kjer izdelujejo najlepše in najfinejše moške in – kar pove še več! – tudi ženske slamnike. Tako je o pomembni gospodarski dejavnosti na širšem območju kraja, ki je trajala vsaj od druge polovice 18. stoletja do srede 20., zapisal Franc Bernik, duhovnik, pisatelj in skladatelj.
V Domžalah so se lani odločili, da bodo odločneje negovali tradicijo nekdanje uspešne obrti, ki je pozneje prerasla v pravo industrijo. V Godbenem domu so odprli Slamnikarski muzej, kjer med drugim pripravljajo delavnice, na katerih se ljudje lahko naučijo pletenja kit.
Igor Kuzmič, ki vodi komisijo za turizem domžalske občine, in Roman Kos, ki upravlja muzej, sta se domislila in pripravila prvi slamnikarski sejem v Domžalah. Na njem so sodelovali skoraj vsi, ki pri delu ali ustvarjanju uporabljajo – slamo.
Domačinka Joži Košak je legenda
Joži Košak iz Domžal je danes prava legenda, saj je ena redkih, ki še znajo sešiti pravi slamnik. Že več kot desetletje uživa v pokoju, a še vedno vztraja in rada pokaže, kako iz kit nastajajo slamniki in cekarji, kakršne nosijo h gorenjski narodni noši. »Izučila sem se v nekoč znameniti, danes pa žal propadli domžalski tovarni Univerzale, kjer smo izdelovali klobuke in seveda tudi slamnike,« pripoveduje gospa Joži.
S slamniki se ukvarja tudi Sergej Pajk iz znamenitega klobučarstva, kjer se s tem delom od leta 1927 preživlja že četrta generacija. »Učil sem se v muzeju v Signi pri Firencah v Italiji, nekatere detajle pa mi je pokazala Joži Košak,« pravi Pajk. »Treba je veliko vaje, imeti pa moraš tudi voljo, saj izdelovanje slamnikov ni tako preprosto. Žalostno pa je, da slamo oziroma slamnate kite uvažamo, saj bi jo lahko pridelali doma, tako kot nekoč. Zato podpiram vse, ki danes še pletejo kite. Kmetje naj se združijo in naj se znova začnejo ukvarjati s tem. Ni stroja na svetu, ki bi pletel prave kite, primerne za šivanje slamnikov. Zato pa smo še vedno odvisni od uvoza iz daljne Kitajske, kjer pa tisti, ki pletejo kite, zdaj hočejo tudi kaj več kot skodelico riža, zato tudi niso več poceni.«
Na prvem slamnikarskem sejmu sta sodelovala tudi Oto in Marija Nemanič iz Gornje Lokvice, ki ohranjata stari, skoraj pozabljeni običaj Bele krajine. Gre za skupno pripravljanje slame za pokrivanje streh, ki mu pravijo škupanje. To je staro kmečko opravilo, pri katerem slamo očistijo plevela, zlomljenih stebelc in drugih neuporabnih stvari, očiščeno pa potem uporabijo za pokritje strehe.
Ivan Veselič uporablja rženo slamo
Tudi mlade šolarje domžalskih osnovnih šol vse bolj zanima slamnikarstvo. Učenci Osnovne šole Venclja Perka so se pod mentorskim vodstvom Bojane Dorič in Jelke Lesar lotili zanimive naloge. Zanimalo jih, kaj so včasih jedli pri tem delu. »Učenci so med drugim ugotovili, da so stari pletilci kit in šivalci slamnikov, med katerimi je bilo tudi veliko žensk, potrebovali močno hrano,« sta povedali mentorici. »Nekoč so za malico jedli šobel, krompirjev kruh in hren, zraven pa so pili jabolčnik.
Ivan Veselič iz Adlešičev v Beli krajini tudi zna delati s slamo, plete pa razne sklede, pladnje in podstavke. »Pri delu uporabljam rženo slamo, ki jo pridelamo sami in se zelo lepo oblikuje,« je povedal Veselič. »Rž zraste visoko, tudi do metra in pol, poleti pa se najbolj bojimo neviht in neurij. Če rž zaradi slabega vremena poleže, potem tudi slama ni uporabna za pletenje.«
Domžalčani so na sejmu gostili tudi prijatelje iz hrvaške Koprivnice. Slamo pri svojem bolj umetniškem ustvarjanju uporablja tudi Andrijana Ščrbak, ki rada plete izdelke iz svežih stebel pšenice. »Pletenje iz take pšenice je mnogo težje v primerjavi s pletenjem s slamo, ki pa mora biti vedno mokra,« je povedala cvetličarka Andrijana. »Izdelujem nakit, v zadnjem času pa so zelo priljubljene torbice iz slame za mobilne telefone in tablične računalnike. Zanimivo: stara tradicija in sodobna tehnologija gresta z roko v roki.«
Preteklo soboto sta si, točno opoldne, domžalska podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in direktor Kulturnega doma Franca Bernika Milan Marinič, kamor spada Slamnikarski muzej, nadela vsak svoj slamnik in tako tudi uradno odprla sezono nošenja slamnikov.
Privoščite si svojega, pravijo v Domžalah.