LJUBLJANA – Nekateri podatki v poročilu računskega sodišča, ki je opravilo revizijo vzpostavitve in delovanja DUTB in podalo negativno mnenje, so delno zakriti. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je na današnji tiskovni konferenci pojasnil, da zato, ker poročilo vsebuje zaupne podatke. Med drugim je v poročilu DUTB želel zakriti še več podatkov, a jim v tem niso ugodili, saj da so bili razkriti že v rednem poročilu.
Več o ugotovitvah preberite v članku Računsko sodišče sesulo vlado in DUTB: neučinkovito, negospodarno
.
Kdaj bodo revidirali poročilo za leto 2014? Takoj, ko bo na voljo, pojasnjuje Vesel.
Izgubljeno s prevodom
Predsednik računskega sodišča opozarja, da je po odločitvi upravnega odbora v DUTB uradni jezik angleški, kar je v nasprotju z zakonom o slovenščini. Pri tem izpostavlja, da so nekatere pogodbe o prenosu terjatev v angleškem jeziku. Kasneje so jih prevajali v slovenščino, a v nekaterih delih, tako računsko sodišče, slovenska in angleška različica odstopata po vsebini. »Če pride do spora, je to lahko nerodna okoliščina,« ugotavlja Vesel.
Večkrat zaračunane enake storitve?
Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da so bile zaračunane storitve izobraževanja zaposlenih, ki jih v tistem času ni bilo. Vesel izpostavlja še račune, ki niso specificirani, kar vzbuja sum, da bi lahko prišlo do podvajanja (nekatere naloge družbe Quartz in Zoolfo Cooper se lahko podvajajo). Med drugim so težave pri oddajanju poslov, ki bi jih morali oddati po postopku javnega naročanja, a tega niso storili.
Vesel je še povedal, da so nekatere svetovalne pogodbe, zaradi storitve suma kaznivih dejanj, naznanili policiji. »Tu pričakujemo, da bodo policiji jasno razložili okoliščine, ki jih mi vidimo,« dodaja.
V kadrovske zadeve se računsko sodišče ne vpleta, zato ni podalo predloga za zamenjave. Vlada naj premisli o ustreznosti imenovanja neizvršnih direktorjev, še dodaja.
S politiko prejemkov se računsko sodišče ne strinja. O plačah poslovodstva je Vesel dejal, da bi bilo po mnenju računskega primerno, da se uporabi Lahovnikov zakon. Če pa to ni mogoče, jih zanima argumentacija, zakaj ne. To bodo lahko komentirali šele, ko jo bodo videli.
Bogato plačana piarovka
Na DUTB pa niso bogato plačani le izvršni in neizvršni direktorji. Vesel izpostavlja:
»Direktor sektorja za nepremičnine je prejel plačo, ki jo ima kasneje kot izvršni direktor. To ni v skladu s politiko prejemkov.«
»Ne moremo mimo vodje stikov z javnostjo, ki ima bruto fiksni del mesečno 11 odstotkov višji kot cenjena kolegica vrhovna revizorka, ki vodi pomembne revizije. Imajo pa sklenjeno še posebno pogodbo o podpori pri svetovanju.«
»Vodja upravljanja premoženja, prenosa terjatev pa je imel v letu 2013 24.800 evrov bruto, kar znaša 95 odstotkov skupnih plač treh izvršnih direktorjev. Ta oseba je bila najprej zunanji izvajalec, od oktobra 2013 pa je zaposlen na DUTB s takim prejemkom.«
DUTB je, denimo, sklenil pogodbo o razvoju in implementaciji komunikacijskih strategij z družbo Sinterga Lab. V letu 2013 so ji nakazovali 4730 evrov mesečno (do 10. 10. 2013), v 2013 in 2014 (do 10. 10. 2014) pa 3880 mesečno. Stroški DUTB za področje stikov z javnostjo so tako v letu 2013 znašali skupaj 69.205 evrov (37.791 evrov je zaslužila svetovalka za upravljanje komunikacij). Računsko sodišče je ugotovilo, da so bile določene naloge svetovalke enake tistim, ki so bile naložene družbi Sinterga Lab.
