LJUBLJANA – Kratkoročni kazalniki gospodarske dejavnosti za Slovenijo kažejo slabšanje razmer, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Na trgu dela se ob več brezposelnih povečujejo tudi strukturna neskladja. Poslabšujejo se tudi razmere v bančnem sistemu, ugotavlja Umar.
Slabi obeti
Ob nadaljevanju zaostrenih razmer na trgu dela, omejenosti finančnih virov in nadaljevanju fiskalne konsolidacije se domače povpraševanje, ki se je zniževalo že zadnja tri četrtletja, po pričakovanjih mednarodnih institucij tudi v drugi polovici leta ne bo okrepilo. Kazalniki gospodarske dejavnosti ostajajo nižje kot konec lanskega leta. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po padcu v drugem četrtletju julija še zmanjšal, zlasti v tehnološko nizko zahtevnih panogah. V sedmih mesecih se je znižal tudi izvoz. V gradbeništvu se aktivnost še znižuje in je občutno pod lansko ravnjo v vseh segmentih gradnje.
Višja brezposelnost
Poslabšujejo se tudi razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih se je julija še zmanjšalo, stopnja registrirane brezposelnosti se je zvišala na 12 odstotkov. Ob tem se povečujejo tudi strukturna neskladja na trgu dela. Povprečno trajanje brezposelnosti je vse daljše, precej večji je tudi delež dolgotrajno brezposelnih. Povprečna bruto plača na zaposlenega je julija ostala nespremenjena, v sedmih mesecih pa je bila njena medletna rast počasnejša kot v enakem obdobju lani.
Poslabšujejo se tudi razmere v bančnem sistemu. Dostop bank do tujih virov financiranja ostaja močno omejen, hitro se znižuje obseg domačih virov financiranja slovenskega bančnega sistema. Slabšanje konkurenčnosti Slovenije kažejo tudi mednarodne primerjave.